{"id":1038,"date":"2022-12-17T10:07:01","date_gmt":"2022-12-17T10:07:01","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1038"},"modified":"2023-08-22T10:19:19","modified_gmt":"2023-08-22T10:19:19","slug":"serenissima-decembra-brezcasna-dekadentna-lepotica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1038","title":{"rendered":"Serenissima decembra – brez\u010dasna dekadentna lepotica"},"content":{"rendered":"

Poigravali\u00a0 smo se z idejo adventnih sejmov. Razmi\u0161ljali o Dunaju, Bologni ali Gradcu in pristali v Benetkah. Nekateri zaradi Bienala, drugi pa kar samo zaradi mesta. Ker gremo radi v Benetke. V mojem primeru bi bil obisk Bienala samo kolateralna \u0161koda, nujno zlo, ki mi ga je dobrodu\u0161na ekipca prihranila. V jutranjih urah smo se odpravili. Ker smo \u0161li samo na dnevni obisk, kar \u0161e nismo po\u010deli, smo celo zelo resno preu\u010devali mo\u017enosti. Kon\u010dna odlo\u010ditev je bilo parkiranje v Mestrah, avtobus do Piazzale Roma, pa smo tam. Ker smo itak \u017eeleli na kavo v Ghetto ali judovsko \u010detrt, niti ni bilo treba na vaporetto.<\/p>\n

\u017didovska \u010detrt je takoj za vogalom Piazzale Roma, tako smo se v jutranjem miru sprehajali med starodavnimi ulicami. Bene\u0161ki Ghetto, najprej po bene\u0161ko Getto, je bil eno prvih skupinskih domovanj \u017didov v Evropi. Zgradili so si pet sinagog, vsaka etni\u010dna skupina svojo. Ve\u010dinoma so vse kar skupaj, kar na istem trgu. \u017didje so naselili del ozemlja, ki so jim ga dali Bene\u010dani na voljo. Z ostalim prebivalstvom se niso \u017eeleli me\u0161ati, saj so \u017eeleli ohraniti svoje navade, predvsem pa eti\u010dno \u010distost. \u017deleli so tudi prepre\u010diti, da bi se njihovo mlade\u017e preve\u010d “me\u0161ala” ali celo poro\u010dala z ostalimi. Opravljali so dolo\u010dene poklice, predvsem nekaj obrti, najve\u010d pa so zaslu\u017eili z posojanjem denarja, kar je bilo kristjanom prepovedano. \u0160lo je tako dobro, da se je zdelo Bene\u010danom \u017ee kar za malo in so \u017didom v 16. stoletju mo\u010dno zaostrili pogoje \u017eivljenja v mestu. Ni jim bilo ve\u010d dovoljeno premikati se po mestu kadarkoli in kamorkoli. Omejen pa je bil tudi dostop Bene\u010danov v Getto, saj so s tem omejevali tudi prezadol\u017eenost. Mostova, ki sta vodila v Getto, sta bila zastra\u017eena, kar je bilo za Benetke zelo nenavadno. Stra\u017ea je hkrati nadzorovala gibanje \u017didov po mestu, predvsem pa prepre\u010devala nasilne izpade upnikov. Prvi evropski geto ni bil toliko zapor od zunaj kot je bil tudi zapor od znotraj in kasneje nekak\u0161no “varovano” obmo\u010dje. Danes re\u010demo, da so bili \u017didje zaprti v Getto, hkrati pa moramo povedati, da je \u017eivljenje v njem kar udobno in predvsem varno. \u017didje so ga organizirali izrazito varovalno in je omogo\u010dalo visoko \u017eivljenjsko dobo in nadpovpre\u010dno rast prebivalstva. Getto je bil ukinjen v \u010dasu Ilirskih provinc, mnogi \u017didje so bili povabljeni ali prisiljeni za\u017eiveti v drugih soseskah. Mnogo se jih je odselilo, saj niso mogli ve\u010d braniti svojega na\u010dina \u017eivljenja. Tako je \u017didovski Ghetto danes mirna soseska z nekaj dobrimi obrtni\u0161kimi delavnicami in trgovinami ter kar nekaj privatnimi namestitvami. V Ghettu je tudi kar nekaj solidnih gostinskih lokalov\u00a0 z zelo spodobnimi cenami in kvaliteto. Tudi \u0161e nekaj ko\u0161er lokalov se najde.<\/p>\n

\u010car Benetk je tudi nekak\u0161na dekadenca razpadanja. Z tramovi podprte, malo na stran vise\u010de stavbe, niso redkost. Promet v Benetkah je zanimivo druga\u010den, a ne preve\u010d raznovrsten. V bistvu se obneseta samo dve vrsti, pe\u0161ci in \u010dolnarji. Kolesa so prepovedana, kar se razume zelo resno. Za nas, ki smo soo\u010deni z intenzivno kampanjo nujnosti uporabe kolesa ali vsaj bicikla, je bilo to vsaj zanimivo, \u010de \u017ee ne osve\u017eujo\u010de. Nobenega umikanja projektilom na dveh kolesih, ni\u010d elektri\u010dnih skirojev, pe\u0161ec se lahko preprosto briga zase in se po\u010duti kot kralj. Med stotinami drugih seveda.<\/p>\n

\u010colni in pe\u0161ci imajo seveda lo\u010dena habitata in zato na\u010deloma ni te\u017eav. Tudi pre\u010dkanje je popolnoma neproblemati\u010dno. Bene\u010dani ne hodijo veliko pe\u0161, samo \u010de je res treba. Kot se mi najraje usedemo v avto, se oni v \u010doln. \u010coln je tudi eno najbolj za\u017eelenih daril za mlade fante. Je pa hitrost mo\u010dno regulirana, saj valovanje vode slabo vpliva na hrastove plote, ki dr\u017eijo mesto nad vodo. Pa se to ne upo\u0161teva preve\u010d, tako da se mesto pogovarja o novi ureditvi. Eden prvih ukrepov je, da se turisti, kolikor se le da, preva\u017eajo z gondolami in ne z motornimi \u010dolni. To velja predvsem za hotele in njihove taksi prevoze. Druga\u010de pa se na ve\u010dje razdalje po Benetkah vozi z vaporetti, vodnimi avtobusi. V tem izletu smo se jim izognili, saj se je bilo v son\u010dnem decembrskem dnevu, ko niti ni bilo veliko ljudi, zelo prijetno sprehajati kar pe\u0161. Druga\u010de pa so sila prakti\u010dni, u\u010dinkoviti in \u010disto ni\u010d elegantni.<\/p>\n

Bazilika ali bolj katedrala Sv. Marka mogo\u010dno dominira na istoimenskem trgu. Je lepa, pa tudi malo stra\u0161na. Je malo romanska, malo bizantinska in malo gotska. Ime Sv. Marka je dobila, ker hrani ostanke apostola, ki naj bi jih bene\u0161ka trgovca pred stoletji ukradla v Aleksandriji. Tudi kar nekaj drugih umetnin na in v baziliki je “prine\u0161enih” od drugod. Kot tudi v ostalih delih Benetk. Ki so neverjetno \u010dudovita zbirka tak\u0161nih in druga\u010dnih umetnin, ki pa jim ni za iskati porekla. Med trgovanjem in krajo nekdaj ni bilo velike razlike. Mnogo blaga, predvsem eksoti\u010dnega, ki so ga bene\u0161ki trgovci kot tudi mnogi drugi prodajali naokoli, ni bilo kupljeno. Za stro\u0161ke “pridobitve” se je \u0161telo tudi npr. organiziranje odprave, ki je priskrbela kak\u0161no uporabno blago, ki se ga je dalo v Evropi dobro prodati. Bene\u010dani so bili mojstri tovrstne pridobitne dejavnosti in dobi\u010dki tudi sorazmerno veliki.<\/p>\n

Tudi mi smo se peljali … z gondolo. K Santa Maria dellla Salute. Bazilika je bila zgrajena v 17. stoletju v zahvalo Na\u0161i Mariji Zdravja ob koncu epidemije kuge. Stoji na milijonu istrskih plotov in ima dve \u010dedni okrogli kupoli in dva vitka zvonika. Mi je kar \u017eal, da nimamo ve\u010d te domi\u0161ljije in manir in bi ob koncu epidemije covida zgradili kak\u0161en takole brez\u010dasno eleganten spomin v zahvalo, da nas je nekaj pre\u017eivelo.<\/p>\n

Kosilo. Ekipa je menila, da se \u0161alim, saj razen \u010distih prtov prav ni\u010d ni kazalo, da bi bila Trattoria zaupanja vreden obrat. Trattorio sem poznala od prej\u0161njega bene\u0161kega izleta in bila prepri\u010dana v njihovo sposobnost priprave in postre\u017ebe ve\u010d kot le spodobne hrane. Je pa tole ena izmed tistih bene\u0161kih posebnosti, ki uspejo stati med mno\u017eico obleganih, modernih, turistom prijaznih lokalov. Pa se turisti, celo tisti, ki i\u0161\u010dejo pristnost, kar sprehodijo mimo. Ker si takole pa\u010d ne predstavlja\u0161 pristnosti. Pa je to\u010dno to. Lokal notri sploh ni majhen in sploh ni prazen. Med na\u0161im obiskom smo bili verjetno res edini nebene\u010dani in ni bilo videti, da bi nas bili ekstremno veseli. Pa smo dobili prijetno in dovolj veliko mizo v kotu ter mnogo in dovolj dobrot. In nikakor ne po “bene\u0161kih” cenah. Vsaj ne po tistih, o katerih se stra\u0161i ljudi, ki \u017eelimo kar naprej v Benetke. Za osem solidno la\u010dnih smo pla\u010dali nekaj preko stotaka, pa smo si poleg menijev privo\u0161\u010dili tudi vino. In nismo bili skromni.<\/p>\n

Po siesti se je del ekipe odpravil na ogledovanje sodobne umetnosti na Bienalu, bolj konservativni pa smo poiskali stare bene\u0161ke pala\u010de preurejene v muzeje in galerije. Najdlje smo se zadr\u017eali v Gallerii dell Accademia. \u010cudovita, megalomanska in prav prijetno staromodna. Polna velikih baro\u010dnih slikarij, pa tudi malih okru\u0161kov domi\u0161ljije.<\/p>\n

Po\u010dasi je no\u010d zagrnila Benetke. Tudi tako so nam bile v\u0161e\u010d in obljubili smo sebi in Sarenissimi, da naslednji\u010d ostanemo. \u010cez no\u010d. Vsaj eno.<\/p>\n