{"id":1695,"date":"2023-08-20T15:15:37","date_gmt":"2023-08-20T15:15:37","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1695"},"modified":"2024-03-19T15:53:43","modified_gmt":"2024-03-19T15:53:43","slug":"7-del-pont-du-gard-in-arles","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1695","title":{"rendered":"7. del – Pont du Gard in Arles"},"content":{"rendered":"

Pont du Gard za dobro jutro. Rok se je zagrel, da bova prva. Prehitela naju je v bistvu samo ena skupina, in sicer ekipca agencije Oskar. Pa smo \u0161e enkrat Slovenci top grebatorji … K nama je pristopila simpati\u010dna gospa in naju pobarala, kako sva kaj in kje vse sva \u017ee bila. Ko je opazila, da jo gledam kot vpra\u0161aj, se je nasmejala, poklicala \u0161e mo\u017ea. Povedala sta nama, da sta bila na poroki najine Nane in Matev\u017ea, da sta njegova sorodnika, da se naju seveda spomnita in kako je bila poroka razpu\u0161\u010deno prijetna in najina govora v cerkvi \u010darobna. Ponovno smo se nasmejali, kako na Slovence res naleti\u0161 kjerkoli in da nas je res ravno toliko, da skoraj vedno tudi koga pozna\u0161 …<\/p>\n

Pond du Gard je \u010daroben. Tudi v jutranji svetlobi. Posebej, \u010de se zave\u0161, kako, kdaj in zakaj se je zlagalo te tone kamna. \u010cepi kot \u010duvaj ve\u010dnosti ali pa vode ter motri dolino okoli sebe. In kupe mravljin\u010dastih turistov bezljajo\u010dih s svojimi kamerami sem ter tja. Prej\u0161nji dan sem se kar dolgo ukvarjala s tem, kako bi videla most in ne pla\u010dala kar drage vstopnice. Videti je bilo kot da si most lahko ogleda\u0161 tudi zastonj, a mora\u0161 zato priti do njega po kak\u0161nih malih kozjih stezicah. Obupala sva nad preigravanjem te mo\u017enosti in se lepo odpeljala po ozna\u010deni poti ter pla\u010dala vstopnino, ki je pravzaprav pla\u010dilo muzeja. Sam most pa\u010d lahko gleda\u0161 zastonj. \u010ce pride\u0161 na veliko, urejeno parkiri\u0161\u010de, pla\u010da\u0161 tudi tega, \u010de pa gre\u0161 po drugi, manj\u0161i cesti, pa pride\u0161 do mostu iz njegove druge strani, parkira\u0161 ob reki in se sprehaja\u0161 naokoli zastonj. \u010ce ne gre\u0161 v muzej. Pla\u010duje\u0161 infrastrukturo okoli mostu, ne pa ogleda mostu samega. Je popolnoma odprt in nama je bilo kar malo \u017eal, da nisva pri\u0161la, kot sva sprva nameravala, pozno popoldan in si ga ogledovala ob son\u010dnem zahodu s prigrizkom in rosejem…<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Ogled od spodaj, da res ve\u0161, kako mogo\u010dna re\u010d je to. Najprej je bil most, nato akvadukt pa spet most in zdaj predmet ogledovanja. Upam, da je vsaj malo samov\u0161e\u010den, druga\u010de mora resno trpeti v svoji vlogi nekoristnega predmeta ob\u010dudovanja.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Reka Gard, ki jo je bilo treba pre\u010dkati. Kasneje pa preko nje pripeljati pitno vodo v Nimes. Do Nimesa nama ni uspelo, je ostal kot cilj naslednjega izleta v Provanso. Res si \u017eelim videti, kako je bila izpeljana razdelitev pitne vode po rimljansko.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Na koncu sva pla\u010dal tako parkiri\u0161\u010de kot tudi muzej. Ni\u010d nisva ob\u017ealovala. Obisk je bil resni\u010dno vreden vseh evrov. V\u010dasih kustosom res uspe povezati dejstva, zgodbe in podobe v pustolov\u0161\u010dino. Kot v primeru Pont du Gard, ko sva preu\u010devala razli\u010dne pipe, cevi, vodna razkri\u017eja in podobno kot da sva vodovodarska vajenca. Sistem razporeditve pitne vode po mestih je bil navadno tristopenjski in odvisen od nivoja vode. Prvi nivo, stopnja, so bili javni vodnjaki po soseskah. \u010ce je bil vodostaj nizek, je bila voda samo za vodnjake. Naslednja stopnja so bili privat domovi in kopali\u0161\u010da. Ti v primeru su\u0161e niso imeli svoje vode, enostavno ni pritekla. Zadnji nivo, ki je deloval le v primeru visokega vodostaja, pa so bili vodometi in fontane, ki so bili estetskega zna\u010daja.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Replika rimljanskega javnega strani\u0161\u010da (desno). Z ro\u010dnim izplakovalnikom, lepo prosim. In mo\u017enostjo komunikacije med opravljanjem klica narave. Menda je bilo ve\u010d strani\u0161\u010d javnih, redke hi\u0161e so imele svoja, tudi mnogo premo\u017enih ne. Strani\u0161\u010de se je razumelo kot pravica javne infrastrukture, tako da se je iz hi\u0161e \u0161lo opravljati potrebo v javno toaleto v ulici, kot kopali\u0161\u010de. Strani\u0161\u010da so bila za vse, niso se lo\u010devala po spolu, starosti ali statusu. Tudi gobica – brisalo je bila skupna, po uporabi se jo je spralo v vodi iz \u010debra ter namestilo ob odprtino, da je bila naslednjemu uporabniku kar se da udobno blizu.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Za in\u017eenirskim \u010dudom sva se prepustila umetni\u0161kemu \u010dudu. Saint Remy de Provance. Vincent van Gogh je bil neverjetno plodovit slikar. Najve\u010d del je ustvaril prav tu, v azilu Saint Remy de Provance, samostanu, v katerem so dobili zato\u010di\u0161\u010de ljudje s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju. Kot Vincent. V dobrem letu je tu naslikal 150 platen, prodal enega. Sestri svojega prijatelja. Medtem ko so se drugi bolniki \u0161li delovno terapijo in \u010distili, pridelovali hrano in po\u010deli kar je \u0161e nujnega in koristnega, je Vincent po navodilu zdravnika slikal. Hodil naokoli po de\u017eeli in slikal. In bil sre\u010den, kolikor si lahko, \u010de te trpin\u010di du\u0161evna bolezen.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Slikar s potreb\u0161\u010dinami. Kot je hodil naokoli. Vsak dan, v vsakem vremenu in slikal vse. Ob\u010dudovalka. Primerno majhna.<\/p>\n

\"\"\u00a0\"\"<\/p>\n

Samostanski atrij.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Van Gogh je ljubil naravo, posebej v svetlobi. In cvetje vseh, \u0161e posebej irise. Ro\u017enati lovorikovec pa je tako spogledljivo samov\u0161e\u010den, da je tudi dobil svojo sliko.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Samostanska kapela in Vincentova soba.<\/p>\n

\"\" <\/p>\n

Arles nama sicer ni bil ni\u010d kaj v\u0161e\u010d. Kolikor naju je o\u010daral Avignon, naju Arles ni. Hrupno, nagneteno, celo malo umazano. Vseeno pa – kavarna z Van Gogh- jeve slike. \u017divahna, pisana, draga. Zraven pa ena izmed mnogih cvetli\u010darn.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Muzej Arlatan, provansalski etnografski muzej naju je uni\u010dil. Toliko re\u010di, zanimivih, pisanih, \u010darobnih. Zlo\u017eenih skupaj v kola\u017e vsega. V 5. nadstropju sva bila pri volji \u0161e enkrat pla\u010dati karto samo, da lahko zaklju\u010diva. Muzej Provansalcem pomeni zelo veliko. V tak\u0161ni obliki, v nobel stavbi v centru mesta, je odkar je Frederik Mistral dobil Nobelovo nagrado in jo porabil za ureditev muzeja. Dekoracija hodnikov, ki je na prvi sliki, je delo Christiana Lacroixa, ki se je tudi sicer v svojem delu, polnem barv, vzorcev, zlata, na svojevrsten na\u010din poklonil rodnemu Arlesu. V samem muzeju pa njegova dekoracija samo \u0161e doda kamen\u010dek v neverjeten kola\u017e vsega. Tako dosladnega nasprotja minimalizmu \u017ee dolgo nisem videla.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Mestna katedrala. Notri je bilo presenetljivo veliko ljudi, zato nisem slikala<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Kolegij, kjer je Vincent ustvarjal in tudi malo bival. \u0160e vedno kot na slikah. Na nasprotni stani se bohoti \u0161e nekaj trgovinic in kavarne, sicer pa stavba ni muzej. Te\u017eko sem do\u010dakala trenutek, ko sem lahko slikala. \u0160e vedno je kolegij, se pravi \u0161ola, gimnazija, tudi nekaj \u0161tudentskih modulov poteka tu. Ker je za\u010delo de\u017eevati, sva se odrekla ogledu rimske Arene. Upam, da jo bom videla naslednji\u010d, saj me je zgodba o tem, kako so vanjo umestili celo mestno \u010detrt s trgovinicami, delavnicami in cerkvami vred, res navdu\u0161ila. Res pa ne dovolj, da bi tam tacala v nalivu. Naslednji\u010d.<\/p>\n

\"Vue<\/p>\n

Izpustila sva tudi sicer razvpito Lumo. Zdela se mi je tako groteskno grda in o\u0161abna nad strehami kaoti\u010dno vro\u010di\u010dnega Arlesa, da preprosto ni \u0161lo. Jeklo in ogledala, vi\u0161ina, ni\u010d ni bilo v redu. Rok je bil malo bolj odprte glave, pa sem ga kot prava Evina h\u010di pregovorila v mo\u017enost hrane.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pont du Gard za dobro jutro. Rok se je zagrel, da bova prva. Prehitela naju je v bistvu samo ena skupina, in sicer ekipca agencije Oskar. Pa smo \u0161e enkrat Slovenci top grebatorji … K nama je pristopila simpati\u010dna gospa in naju pobarala, kako sva kaj in kje vse sva \u017ee bila. Ko je opazila, […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1722,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[17],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1695"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1695"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1695\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2521,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1695\/revisions\/2521"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1722"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1695"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1695"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1695"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}