{"id":1904,"date":"2023-08-26T22:45:43","date_gmt":"2023-08-26T22:45:43","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1904"},"modified":"2024-03-27T16:23:52","modified_gmt":"2024-03-27T16:23:52","slug":"12-del-iz-saint-raphael-v-cannes","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1904","title":{"rendered":"12. del – iz Saint Raphael v Cannes"},"content":{"rendered":"

Dan za premik na vzhod. Ker pa se spodoben \u010dlovek, beri pravi turist, pa\u010d ne vozi iz kraja v kraj, ampak se kar se da pogosto ustavlja in se \u010dudi, sva tudi midva naredila prvi postanek \u017ee kar v St. Raphaelu ali pri St. Raphaelu. Za izbor so bili trije razlogi, najprej vseskozi prozai\u010den in profan – St. Raphael je pribli\u017eno na polovici poti. Drugi geografska lega, saj je St. Raphael obmorski zaklju\u010dek gorovja Esterel, ki z okrasto rde\u010do barvo ustvarja navdu\u0161ujo\u010d kontrast s turkiznim morjem. In tretji, trdnjava St. Raphaela, starodavna templjarska utrdba, danes muzej, ki pa ni bil odprt. Ker pa je nadangel Rafael zavetnik in tola\u017enik bolnih, jaz pa se imam \u010detrt \u010dasa za bolnika, je bil St. Raphael nujno dana\u0161nje romanje.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Izmojstrila sva \u017ee na\u010din obiskovanja malih mest- najdeva brezpla\u010dno parkiri\u0161\u010de, Rok sname kolesa in brcava po prvi cesti, ki bi lahko bila nesmrtonosna in jo tako dolo\u010diva za kolesarsko stezo. V St. Raphaelu sva se ustavila na simpati\u010dnem trgcu, iskala kavico in dobila brocante ali bol\u0161ji sejem. Le-teh je v krajih, kjer se potepava vedno dovolj. V bistvu je na dolo\u010denem obmo\u010dju, nekak\u0161ni upravni enoti, vedno kak\u0161en. Tako, da si lahko vsak dan razpolo\u017een za brocante. Ravno sem za\u010dela u\u017eivati v neizmernem potencialu zapravljanja denarja, ko me je nekdo, seveda soprog, nadvse odlo\u010dno odvlekel k cerkvi. Ni \u0161lo toliko za navdu\u0161enje nad duhovnostjo ali nad cerkveno arhitekturo. Bolj za \u010duvanje najinega skromnega popotni\u0161kega prora\u010duna.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Glavna mestna cerkev v St. Raphaelu je posve\u010dena Sv. Viktoriji in nadvse \u010dedna. Mogo\u010de celo malo samov\u0161e\u010dna. S pisano, a vseeno umirjeno notranjostjo ter prav posebnim, starim in lesenim kri\u017eevim potom.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Stolpi\u010d templjarske trdnjave St. Raphaela, kjer sem lepo prosila, da bi bila ve\u010d zdrava kot bolna.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Gorovje Esterel sre\u010da morje. Takole sva iskala prostor za kosilo. Pesek na sliki ni mivka. V bistvu je kar grob in ni za hodit bos. Morje pa \u0161e vedno bistrih ne ve\u010d kot 18\u00b0.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Najino kosilo. Se nama je zdelo, da sva stra\u0161no nobel in \u0161ik, ko sva ga pripravljala. Ko pa sva ga razvila na pla\u017ei, sva bila med bolj skromnimi. In \u0161e brez prta! Bolj poklapani so bili samo \u0161e “sendvi\u010dkarji”. Tistih nekaj turistov, ki \u0161e niso dojeli francoskih manir na pla\u017ei.<\/p>\n

Priznam, da sva osvojila francosko navado, da je kosilo vedno in povsod in na prvem mestu. Ne greva iz apartmaja, ne da bi bila pripravljena. Meni se zdi, da sva stra\u0161no nobel, pa naju sosedje obedovalci \u0161e vedno gledajo malo omalova\u017eujo\u010de. Niso pa to Grki, ki bi naju v tak\u0161ni situaciji pa\u010d posedli zraven in nahranili po svojih standardih. \u010ce v Gr\u010diji s svojo “skromnostjo” spravlja\u0161 v zadrego prisotne doma\u010dine, te pa\u010d posedejo poleg in nahranijo. V Franciji pa se zadovoljijo s tem, da te obto\u017eujo\u010de pogledujejo in upajo, da bo\u0161 po\u010dasi doumel in se prilagodil, beri prinesel spodobno kosilo.<\/p>\n

Cilj dana\u0161njega popoldneva je bil Bonnardov muzej v Canettu. Canett je predmestje Cannesa, v\u010dasih vas na hribu, danes pa \u0161e posebej nobel in \u0161ik stanovanjski predel. Prelepe vile, vse \u010disto in lepo. Na\u0161la sva stavbo muzeja, kjer domuje mala zbirka Bonnarjevih del.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Za Bonnarja sva do obiska Aix – a samo sli\u0161ala, tam pa sva se v muzeju Granet sre\u010dala z nekaj njegovimi deli, se zaljubila in tako se je\u00a0 bilo nujno ustaviti \u0161e v tem malem muzeju v Canettu.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Najprej vrt in Rok ob podrobnem tehni\u010dnem pregledu mladih pomaran\u010devcev. In ja, imajo trne. Ter moja malenkost v dru\u017ebi ljubke palme. In sonca. Ter svetle, zlate toplote.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Nekaj Bonnarjevih del. Tiho\u017eitje s kofitjero kot moja najljub\u0161a. Bonnard je mojster vsakdanjega, tistega kar pa\u010d je in je zato lepo in neskon\u010dno ljubljeno. Pogled na obalo Cannesa in La Canetta. \u0160e ena hvalnica neskon\u010dni lepoti.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Tole pa je \u017ee ve\u010derni cilj – Cages Sur Mer, najin domek za naslednje dni. Ravno na polovici med Nico in Antibesom. Da se bova lahko premikala naokoli s kolesi. Vse super, a sva hotela preve\u010d. In se je zgodilo, kar se rado, ko te\u017ei\u0161 sebi in svetu. Tako sem \u017eelela, da bi bilo vse super in perfektno, lepo ter prakti\u010dno, da sva pristala v najslab\u0161em apartmaju, kar sem jih do\u017eivela in nisem jih malo. La catastrofie, na polno. Zanemarjeno, umazano, .. priznam, malo mi je \u0161lo na jok, zelo sem bila huda.<\/p>\n

Nekaj stvari smo uredili, novo posteljnino, nekaj se je uredilo, malo sem \u010distila, saj \u017ee nekaj \u010dasa nisem – ni za pasti iz forme. Pa kozarec Pastisa, saj sva o\u010detov \u0161nops popila \u017ee v Avignonu. Res, neverjetno veliko alkohola potrebuje \u010dlovek, da pre\u017eivi po\u010ditnice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dan za premik na vzhod. Ker pa se spodoben \u010dlovek, beri pravi turist, pa\u010d ne vozi iz kraja v kraj, ampak se kar se da pogosto ustavlja in se \u010dudi, sva tudi midva naredila prvi postanek \u017ee kar v St. Raphaelu ali pri St. Raphaelu. Za izbor so bili trije razlogi, najprej vseskozi prozai\u010den in […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1916,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[17],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1904"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1904"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1904\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2549,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1904\/revisions\/2549"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1916"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1904"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1904"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1904"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}