{"id":1941,"date":"2023-08-27T11:29:58","date_gmt":"2023-08-27T11:29:58","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1941"},"modified":"2024-03-28T11:42:02","modified_gmt":"2024-03-28T11:42:02","slug":"13-del-cagnes-sur-mer-in-renoir","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=1941","title":{"rendered":"13. del – Cagnes sur Mer in Renoir"},"content":{"rendered":"

Grdobiji in zanemarjenosti najine strehe nad glavo je bilo treba dati resno protiute\u017e. Za\u010dela sva zgodaj, saj nama ni bilo za ostati v stanovanju. Najprej Renoirjev muzej. Kar v njegovi hi\u0161i, nekdaj ob mestu, danes prakti\u010dno v centru.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Bila sva skoraj prva, saj sva \u017ee dojela prometno ureditev. Danes sva \u017ee vedela, da ima Cages kolesarsko stezo. V\u010deraj, ko sva se zve\u010der s kolesi vozila naokoli in sledila navigaciji, so bile \u0161e vedno vse ceste ozna\u010dene kot kolesarske in sva spravljala ob pamet voznike na misijah. Na koncu podviga pa sva dojela, da so v centru mesta narisali pravokotno na morsko kolesarsko \u0161e eno za center Cagesa. In tako sva se prav fino zapeljala cca dva kilometra do centra novega dela, pustila tam kolesi in zagrizla v zmerni hrib do Renoirjeve rezidence, ki jo vidite na sliki. To je zadnja stran. Zanimivo, da je kot toliko drugih v tem delu sveta, ometana le severna stran, ki se sre\u010da z brutalnim severnim vetrom in mistralom.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Kuhinja je srce doma ali pa jedilnica, v primeri Renoirjevih. Mojstrov atelje z zadnjim vozi\u010dkom. Imel je hud artritis, zato se je tudi preselil na toplo in si priskrbel \u0161e kak\u0161no dodatno leto ustvarjanja.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\"
Portret mojstra Renoirja pri delu.<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Ena najlep\u0161ih, Renoirjeva verzija kopalk. Ali pa nagic po na\u0161e.<\/figcaption><\/figure>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Eden najbolj zanimivih prostorov Renoirjeve hi\u0161e. Popolnoma ohranjena dru\u017einska kopalnica z originalno vodovodno napeljavo iz za\u010detka 20. stol. Reniorjeva hi\u0161a je bila ena prvih na Azurni obali, ki se je pona\u0161ala z vodovodom, predvsem pa z notranjo kopalnico. Hi\u0161ni mojster je na\u0161el umetnino po meri. Fascinirajo predvsem zunanje napeljave, ki omogo\u010dajo videti kako zadeva deluje in neproblemati\u010dna popravila. Spodaj perica v obliki in sliki. Ali prostornini in povr\u0161ini.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\"
Gospa pod figovim drevesom. Asociacije z Evo niso moj problem.<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
In soprog med gr\u010davimi oljkami. Enako, asociacije …<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
\u0160e vrtovi za hrano, natan\u010dno obdelani in uporabno zami\u0161ljeni.<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Letni atelje ali depandansa. Tudi Renoirjeva sinova sta \u0161la po o\u010detovi poti, tako so bili v nekem \u010dasu na posestvu trije ali celo \u0161tirje ateljeji v stalni uporabi.<\/figcaption><\/figure>\n

Na posestvu Renoirjevih sva bila dolgo. Zelo nama je bilo v\u0161e\u010d. Ko pa so naju \u017ee za\u010deli \u010dudno gledati, sva se le odpravila naprej. Ali v bistvu nazaj proti centru Cagesa sur Mer. Spodaj policijska postaja v Cagesu, pred njo sva parkirala kolesi. Tudi zato, ker je tako zelo \u010dedna. Zraven pa strme ulice na poti do vrha, do trdnjave, gradu Garibaldijevih in cerkev Sv. Petra na vrhu, poleg pala\u010de. Majhna, skrivnostna, temna …<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Grimaldijev grad, eden izmed mnogih in je danes dom ene bolj posre\u010denih umetni\u0161kih zbirk. \u017delela sva si jo ogledati in naletela na odlo\u010den “non …”. Ni in ni \u0161lo. Ura je bila 11.32, muzej se ob 12 zapre, torej nimava kaj delati tam. Upala sva, da bi obljuba, da bova res opravila v pol ure, premaknila \u010duvarko svetosti kosila, a nisva imela \u0161ans. Poslala naju je na kosilo in sva \u0161la. Zares. Da je kosilo resna re\u010d, sem \u017ee omenila. Ne le, da se muzeji, trgovine, \u010drpalke zapirajo med 12:00 in 14:00, tudi parkirne ure imajo kosilo. Ne \u0161alim se, med 12:00 in 14:00 je parkiranje zastonj – kosilo.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Za spremembo nisva imela piknika in sva se prav civilizirano lotila iskanja primernega bistroja. Pa tudi iz tega ni bilo ni\u010d, saj so najino pohajkovanje opazile energi\u010dne, \u010dedne in \u0161armantne natakarice in naju, beri soproga, posadile ob mizico in dolo\u010dile, kaj bo najino kosilo. Izbira je bila smiselna, soprog malo mesa, jaz ve\u010d zelenjave. Ker je bila ravno sezona, je bilo vse obarvano z belu\u0161i … Pa karafica hi\u0161nega belega. Okusno in ravno prav obse\u017eno. \u0160e enkrat bravo za francosko kulinariko.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Za spremembo prazen prostor za boules – balinanje. Res to \u0161e po\u010dnejo. In ne samo na pode\u017eelju. Tudi med kakr\u0161nimi bloki sva videla igri\u0161\u010de in mo\u017eakarje pri balin\u010dkanju. Vseh starosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Grdobiji in zanemarjenosti najine strehe nad glavo je bilo treba dati resno protiute\u017e. Za\u010dela sva zgodaj, saj nama ni bilo za ostati v stanovanju. Najprej Renoirjev muzej. Kar v njegovi hi\u0161i, nekdaj ob mestu, danes prakti\u010dno v centru. Bila sva skoraj prva, saj sva \u017ee dojela prometno ureditev. Danes sva \u017ee vedela, da ima Cages […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1943,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[17],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1941"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1941"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1941\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2556,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1941\/revisions\/2556"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1943"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1941"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1941"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1941"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}