{"id":208,"date":"2021-07-15T18:11:29","date_gmt":"2021-07-15T18:11:29","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=208"},"modified":"2022-03-15T12:05:53","modified_gmt":"2022-03-15T12:05:53","slug":"grska-avantura-8-del-diakofto","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=208","title":{"rendered":"8. del – O pomembnosti kave"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n
\n
\n
Danes sva sama. Doletela naju je hi\u0161ica, deset metrov od morja, pla\u017eica pa 50 metrov naprej. Na slikici. Slikala sem ob 15h, toliko ljudi je bilo na pla\u017ei. Ko redki \u010dlovek pride mimo, re\u010de kalimera. \u010ceprav sva o\u010ditno turista. Na vseh potovanjih mi dosledno uspeva najti tak\u0161ne \u010dudovite, obskurne kraje, ki so izven \u010dasa in prostora. Pono\u010di so naju sicer budile ma\u010dke in ob \u0161estih je bilo v apartmaju tako svetlo, da sva popustila.<\/div>\n
Doletela me je \u0161e ena re\u010d, ki se mi zgodi na vsakem potovanju. Vedno, brez izjeme. Tiste \u017eenske stvari. Pa me vse boli, ni\u010d se mi ne da, te\u010dna sem kot podrepna muha. Tako dragoceno je, da je ob meni \u010dlovek, ki me pozna \u017ee tako dolgo, da gre skuhat ve\u010derjo in resni\u010dno u\u017eiva v \u010dasu, ko me je najbolj modro pustiti pri miru. Danes vem, da imam mnogo sre\u010de v \u017eivljenju, \u010detudi se po\u010dutim kot Kalimero.<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\"\"<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n
Zjutraj sva \u0161la z ozkotirno \u017eeleznico v Kalavryto. Torej, cca 20 kilometrov v hribe, trdijo, da se pozimi tam smu\u010da. Danes je bilo 38 stopinj. Slikice kamna so iz vlaka, ne znam bolje. \u017deleznica je res in\u017eenirski podvig, polno tunelov in previsov. Gre pa tako neznansko po\u010dasi, da prej zadremlje\u0161 kot pa da bi te prevzel strah. Bilo je celo nekaj pripadnikov najinega plemena – turistov. \u0160e vedno malo, gospa, ki je prodajala karte, pravi da za prgi\u0161\u010de. Ne bodo zaslu\u017eili za posezono.<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n
\"\"<\/div>\n

Uni\u010dila sem najino kofetiero. Skurila sem jo na elektri\u010dni plo\u0161\u010di najinega \u0161tedilnika. Stala sem zraven in nekaj cmarila. \u017de zve\u010der. Smrdelo je zelo, nisem pa dojela, da kremiram najino kofetiero. Najinega vsaj desetletnega spremljevalca. Bialetija, zvestega, prekanjenega. Skurila sem ga v Diakoftu. Soprog je prenesel kot pravi stoik in se zlagal, da mu kava zjutraj sploh ne pomeni toliko. Kot solze v o\u010deh \u017eenske, ki naredi hudo neumnost. In sva zjutraj blodila po sedmih trgovinah, ki jih premore najin trenutni dom. Na\u0161la sva nadomestek. Na polici zgoraj, v trgovini s kavo, zapra\u0161eno, ker je \u017ee vsaj \u0161est let nobeden no\u010de. Z popustom in ni Bialeti. Vesela sva bila kot otroka, ki dobita barbiko ali pa vlakec. Toliko o izjavah, da kava ni tako pomembna … Namen pa je bil dober in je dosegel cilj. Ve\u010dno ljubezen. Ali vsaj dokler naju … Se opravi\u010dujem, hormoni so danes nadvse pomembni. Vem in se ne jemljem pretirano resno.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/div>\n
<\/div>\n
Popoldan sva le\u017eala ob morju, po\u010divala, brala. Od dale\u010d sva smrdela po lenobi, se namakala v 28 stopinjah kristalnih toplic in se spra\u0161evala, kaj sva naredila tako dragocenega v \u017eivljenju, da sva si zaslu\u017eila tak\u0161no popoldne \u010diste sre\u010de. Celo je\u017ekom se ni dalo ukvarjati z nama.<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/div>\n
<\/div>\n
Zgoraj je cerkvica iz Kalavryte, ki so jo 30 let po izgradnji po\u017egali Turki, med II. svetovno vojno Nemci, ki so tudi pobili prakti\u010dno vse mo\u0161ke v vasi (ma\u0161\u010devanje za akcije partizanov). Danes je obnovljena, mogo\u010dna, tiha. Sva se zahvalila za vse dobro, priporo\u010dila za naprej in ob\u010dudovala pravoslavno okrasje. Seveda sva nato iskala in na\u0161la hrano. Zdaj se bom pa nehala hvalit, mi kdo \u017ee ne bo ve\u010d verjel …<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danes sva sama. Doletela naju je hi\u0161ica, deset metrov od morja, pla\u017eica pa 50 metrov naprej. Na slikici. Slikala sem ob 15h, toliko ljudi je bilo na pla\u017ei. Ko redki \u010dlovek pride mimo, re\u010de kalimera. \u010ceprav sva o\u010ditno turista. Na vseh potovanjih mi dosledno uspeva najti tak\u0161ne \u010dudovite, obskurne kraje, ki so izven \u010dasa in […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":212,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[8],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/208"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=208"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/208\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":427,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/208\/revisions\/427"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/212"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=208"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=208"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=208"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}