Pred tedni sem v knjigarni med novostmi naletela na knjigo Sama Ruglja s tem naslovom. Priznam, da me je presenetilo in to dovolj, da sem knjigo vzela v roke. Nisem je \u0161e prebrala, jo pa nedvomno bom. \u017de samo zaradi naslova, ki je za dana\u0161nji \u010das tako neverjetno druga\u010den in pogumen.<\/p>\n
Vpra\u0161anje mo\u010di je tudi sicer pri nas doma pogosto predmet debate. Ker sem u\u010diteljica dodatne strokovne pomo\u010di in svetovalna delavka, se \u017ee nekako samo po sebi razume, da i\u0161\u010dem mo\u010d v mnogih razli\u010dnih na\u010dinih bivanja. V\u010dasih se mi celo zdi, da celo svoje poklicno \u017eivljenje izumljam na\u010dine in mo\u017enosti opolnomo\u010denja \u0161ibkej\u0161ih in tistih s te\u017eavami. Del moje mladine pa \u0161tudira naravoslovje. In tako mi je bilo hitro povedano, da resni\u010dno obstaja zadeva imenovana mutacija<\/em> ter tudi, da je narava poskrbela, da \u0161ibkej\u0161i \u00bbodmrejo\u00ab, da se le ne bi razmno\u017eevali in tako prenesli svoje \u0161ibkosti na naslednjo generacijo. Da so mnoge dana\u0161nje vrste nastale z doslednim \u00bbprebiranjem\u00ab najbolj\u0161ih. Velja za lipicance, burbonske vrtnice in Homo sapiensa<\/em>.<\/p>\n Do danes. Danes redko posve\u010damo posebno pozornost najbolj\u0161im. Pravzaprav pa mogo\u010de celo jo. Gre za to, da resni\u010dno ni zelo jasno, kaj v dana\u0161nji dru\u017ebi definiramo kot mo\u010d. Ker je resni\u010dno res, da mo\u010dni pre\u017eivijo. O tem ni kaj dosti razpravljati. Mogo\u010de pa je bolj zanimivo, kako vsakokratno zgodovinsko obdobje definira mo\u010d.<\/p>\n V \u010dasu lovcev in nabiralcev je bila mo\u010d verjetno povezana z zdravjem, vzdr\u017eljivostjo, dobrim vidom in pogumom. Da ulovi\u0161 plen, preden sam postane\u0161 hrana. Da hitro postavi\u0161 dober \u0161otor in nabere\u0161 rastline, ki so res u\u017eitne.<\/p>\n Ob nastanku Olimpijskih iger, v Antiki, sta se spretnosti pridru\u017eili tudi lepota ter nekak\u0161na celota uravnote\u017eenega delovanja. Mladci, pa tudi mladenke, so bili pripravljeni nameniti mnogo \u010dasa in truda oblikovanju mo\u010dnih, spretnih teles, ki so jih polni mo\u010di in spretnosti vodili v bitke in pustolov\u0161\u010dine. Mo\u010d je bila v Antiki tudi \u017ee v vedenju, v izobrazbi ter predvsem v pogumu, da jo uporabi\u0161.<\/p>\n Kr\u0161\u010danstvo je ob za\u010detku na\u0161ega \u010dasa dajalo prednost \u0161ibkim, s \u010dimer je predvsem \u017eelelo mo\u010dne zavezati tudi k skrbi za druge, hkrati pa so mo\u010d, bogastvo in pamet postali obveznosti slu\u017eenja in ne ve\u010d darila bogov, namenjena posameznikom.<\/p>\n Danes je zadeva izredno kompleksna. V \u0161olskem prostoru dosledno skrbimo za najbolj ranljive. Imamo cel sistem odkrivanja, iskanja \u0161ibkih in \u0161e ve\u010dji in mo\u010dnej\u0161i sistem dela z njimi. Med otroke s posebnimi potrebami smo sicer umestili tudi nadarjene, a tega res nih\u010de ne jemlje pretirano resno. Didaktika pouka se prilagaja inkluziji, se pravi naj\u0161ibkej\u0161emu, u\u010dni na\u010drt sicer ne. V zbornicah na dolgo in \u0161iroko razpravljamo o u\u010dencih, ki imajo te\u017eave, o odli\u010dnjakih bolj redko. V svoji \u0161olski karieri \u0161e nisem sre\u010dala prilagoditev pouka ali ocenjevanja za tiste, ki jim je v u\u010dilnici res dolg\u010das, saj snov dojamejo v 20 minutah, nato pa se ob ne\u0161tetih akrobacijah multisenzorne didaktike na smrt dolgo\u010dasijo.<\/p>\n Res pa je, da se svet spreminja in da je sprememba verjetno edina nespremenljiva re\u010d. Mogo\u010de se ni slabo vpra\u0161ati, kdo je danes mo\u010dan? Kaj je mo\u010d v dana\u0161njem svetu? A res to, da zna\u0161 nekaj narediti, nekaj vzdr\u017eati? Prispevati in potrpeti? Pridelati krompir, da ne bomo la\u010dni, iz gozda privle\u010di drva, da nam bo toplo, narediti most, ki bo stal, in izdelati letalo, ki bo letelo? Ali napisati simfonijo, ki \u0161e po dveh stoletjih privzdigne srce, napisati zgodbo, ki \u017ee stoletja u\u010di o mlinih na veter ali naslikati skrivnostno Mono? Mogo\u010de pa je vse na\u0161teto samo mo\u010d preteklosti?<\/p>\n Mo\u010dno se me je dotaknil eden izmed delov Mad Max<\/em>-a, v katerem mo\u010dne in kolikor toliko zdrave priklenejo in jim \u010drpajo kri za ljudi-stroje. Seveda gre za brutalno utopijo prihodnosti, ki pa kot Matrica<\/em> le ni \u010disto samo utopija. Saj tudi Orwellov svet ni. Kaj pa, \u010de je dana\u0161nja mo\u010d res v tem, da drugi poskrbijo zate? Da so v bistvu najmo\u010dnej\u0161i tisti, ki jim uspe ostale prepri\u010dati, da delajo za njih in namesto njih. Kot imamo v \u0161olah v\u010dasih ob\u010dutek, ko posku\u0161amo kak\u0161nega u\u010denca le spraviti \u00bbskozi razred\u00ab. Pa smo na koncu leta tako star\u0161i kot u\u010ditelji nujno potrebni po\u010ditka, u\u010denec pa zadovoljen, da smo jo oz. ga \u00bbspravili \u010dez\u00ab.<\/p>\n Hkrati pa se, ko gledam u\u010dence, s katerimi se le redko ukvarjam, ker pa\u010d nimajo te\u017eav in niso posebni, zavem, da jih ob\u010dudujem in se zana\u0161am nanje. Tudi na dru\u017eine, iz katerih prihajajo. Neredko pride celo do nekak\u0161nega ob\u010dutka nove elite, ki ni vezana na socialnoekonomski status, sploh ne. Nova elita je povezana s tem, da ti otroci zmorejo sami. Zavezati superge, spakirati prtljago za \u0161olo v naravi, zapeti smu\u010darske \u010devlje, narediti doma\u010do nalogo. Si poiskati in obdr\u017eati prijatelje ter prenesti krivi\u010dnega u\u010ditelja. U\u010denci, v katerih vidim otroke, ki bodo zmogli odrasti in poskrbeti. Zase in \u0161e za koga drugega. Kak\u0161en dan ne vem, ali gledam ostalino starega sveta, nostalgijo neke dobe, ko je bila samostojnost mo\u010d je bila sre\u010da na strani pogumnih. Ali pa sploh ni tako in imam zaradi predolgega sta\u017ea v prosveti \u017ee zmedeno zaznavo in skisane mo\u017egane in sploh nikoli ni bilo ni\u010d druga\u010de, kot je \u017ee od za\u010detka sveta. In kot pravi naslov Rugljeve knjige, Samo mo\u010dni pre\u017eivijo<\/em>. In smo si v slovenski \u0161oli le dovolili mali izlet v nerazumnost in nekaj generacij otrok izpostavili brutalnemu eksperimentu preigravanja mo\u010di. Zavajanju, da to, da ne naredi\u0161, vseeno pomeni, da je narejeno. Da nima\u0161 pojma koliko je 7×5, pa je stoti\u010dni kvadrat dovolj za lepo oceno. Da samo 16. 11., ko ima\u0161 dogovorjen datum, ve\u0161, kje je Afrika, potem pa ti ni ve\u010d treba. V\u010dasih me za vse te otroke, ki lahko berejo le na modrem papirju in razumejo le odebeljen tisk, resno skrbi. Kako bo z njimi in kdo bo z njimi, ko bodo ugotovili, da poro\u010dna pogodba nima odebeljenega tiska, letalske karte pa niso na modrem papirju.<\/p>\n Verjetno bo kak\u0161en trenutek te\u017eak. Ali pa niti ne. Kajti \u010de imajo vsi ti otroci, u\u010denci resne te\u017eave, me upravi\u010deno skrbi. Saj ne morem verjeti, da bi jim zmanj\u0161evanje zahtev kakorkoli koristilo. Ker to, da je la\u017eje, ne pomeni, da je bolj\u0161e. Ti otroci ne potrebujejo ni\u017ejih zahtev, prilagoditev, potrebujejo oporo, pomo\u010d, obravnavo.<\/p>\n \u010ce pa jih v resnici nimajo in gre pri mnogih \u00bbposebnih potrebah\u00ab za olaj\u0161anje, za manipuliranje sistema, potem pa je mogo\u010de zgornja teorija o mo\u010di pravilna. Bomo videli. Do tedaj pa je mogo\u010de v stari, dobri maniri konservatizma vredno vztrajati na tiso\u010dletnih definicijah mo\u010di in poguma, verjeti, da otroci zmorejo, jih pobrati in postaviti na noge, ko klecnejo, in ne nositi \u0161tuporamo. Nameniti kak\u0161no u\u010dno uro predvsem tistim, ki zmorejo in se jim da. Ter upati, da smo navdihnili bodo\u010dega Ressla, Jur\u010di\u010da in Kobilico ali pa Mateja, ki bo pridelal krompir, Alenko, ki bo poskrbela za nepokretne, in Ambro\u017ea, ki bo sezidal hi\u0161o. Seveda pa je za vse to potrebna mo\u010d. Mo\u010d misli, telesa in duha. Da si upa\u0161, da zmore\u0161, da zdr\u017ei\u0161. Utrujenost, slabo vreme in neuspeh. Ker dru\u017eba mo\u010dnih lahko poskrbi tudi za \u0161ibke. Naj barvitost sodobne dru\u017ebe vklju\u010di tudi sposobne, trpe\u017ene, mo\u010dne. Vse.<\/p>\n Kolumna je bila predhodno objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred tedni sem v knjigarni med novostmi naletela na knjigo Sama Ruglja s tem naslovom. Priznam, da me je presenetilo in to dovolj, da sem knjigo vzela v roke. Nisem je \u0161e prebrala, jo pa nedvomno bom. \u017de samo zaradi naslova, ki je za dana\u0161nji \u010das tako neverjetno druga\u010den in pogumen. Vpra\u0161anje mo\u010di je tudi […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":2376,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2219"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2219"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2219\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2709,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2219\/revisions\/2709"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2376"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2219"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2219"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2219"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}