{"id":259,"date":"2021-07-20T15:06:10","date_gmt":"2021-07-20T15:06:10","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=259"},"modified":"2022-03-15T13:06:14","modified_gmt":"2022-03-15T13:06:14","slug":"13-del-iz-lakonije-v-mani-in-v-messinijo-ter-empedokles","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=259","title":{"rendered":"13. del – Emedokles, \u017eelve, Albanci … in dolga pot"},"content":{"rendered":"
Iz Lakonije v Messinijo, preko Manija. Iz skrajnega vzhoda proti zahodu. Zve\u010der je bil v Monemvasiji koncert, v bistvu recital poezije Ioannisa Ritsosa<\/strong>. Eden pomembnej\u0161ih gr\u0161kih pesnikov, rojen v Monemvasiji, poet melanholije, trpe\u010de du\u0161e in ve\u010dnosti. Razumela nisva seveda ni\u010d, samo prebrala sem si za kaj gre, spremljevalna glasba je bila \u010dudovita. Poslu\u0161ala sva kot prava patricija, z najine terase, srkala vino in se predajala melanholiji. Vmes sem prebirala Emedoklesa, malo ker je knjiga tako lepa, malo pa tudi zato, ker itak ni\u010d ne razumem. In je bilo \u010disto v kontekstu.<\/div>\n
\n
“Zemlja tako naredi no\u010d, da se pod \u017earke postavi.”<\/div>\n
“Sol se je strdila, stisnjena od strelov sonca.”<\/div>\n
“Kajti karkoli je bilo vla\u017eno na Zemlji, so na njenih spodnjih in nizkih krajih z najmo\u010dnej\u0161imi vezmi zadr\u017eevali vrtinci vetrov.”<\/div>\n<\/blockquote>\n
Nekaj manj abstraktnih in za moj okus mo\u010dno povezanih z mojim trenutnim dojemanjem Gr\u010dije…<\/div>\n
<\/div>\n
\"\"<\/div>\n
<\/div>\n
Zjutraj \u0161e zadnji sprehod do svetilnika in slovo od bizantinske utrdbe. Dodajam pa \u0161e fotografijo zadnje strani najinega hotela, kjer se \u0161e kar dobro vidi, kako so zbirali vodo. Tekla je iz streh po nagnjenih kanalih pod stre\u0161niki in v steno ter po ceveh v cisterne v kleteh. Tudi danes \u0161e vedno tako.<\/div>\n
<\/div>\n
\"\"<\/div>\n
<\/div>\n
V Messinio sva \u0161la preko Manija. To je srednji prst Peloponeza. Tudi simboli\u010dni sredinec, saj je to edino obmo\u010dje Gr\u010dije, ki je bilo vseskozi gr\u0161ko. Nikoli pod Turki, ne pod Nemci …<\/div>\n
\n
Legenda pravi, da so v vojni za osvoboditev izpod Turkov, Grki klicali “Svoboda ali smrt!” prebivalci Manija pa “Zmaga ali smrt!” Svobodo so itak imeli.<\/div>\n<\/blockquote>\n
Ko sva se vozila preko Manija sem sicer sarkasti\u010dno razmi\u0161ljala, da to mogo\u010de ni le zato, ker so potomci \u0160partancev, ampak je povezano tudi s tem, da je Mani v bistvu bolj ali manj gorata pu\u0161\u010dava. Kdo bi le to hotel! Nekaj oljk, ki itak pre\u017eivijo o\u010ditno karkoli, pa \u0161e kak\u0161na koza zraven. Tudi na cesti, najraje za ovinki. Napredovala sva epsko po\u010dasi. Za 100 km, nikakor manj kot dve uri, prej tri. Pokrajino sva si ogledala tako podrobno, da so \u017ee o\u010di bolele.<\/div>\n
<\/div>\n
Postanek in kopanje v Kotronas, nekdaj ribi\u0161ka vas, izven poletja tudi \u0161e sedaj, za dva meseca pa turisti\u010dni raj malega obsega. Dvajset avtomobilov in se \u017ee nima\u0161 dati kam. Pe\u0161\u010dena pla\u017ea nama ni bila v\u0161e\u010d, predvsem so bili neki ugovori glede koli\u010dine mivke, ki se bo naselila v avtu. Na\u0161la sva mali oto\u010dek, dostopen po nekaj metrski prodnati potki med morjem levo in desno, na njem pa spet ru\u0161evine. Tokrat samostana. Nekaj kapelic je \u0161e ostalo. Pokri\u017eala sva se in na\u0161la pla\u017eo. Presene\u010danje je bilo res veliko. Po vseh mivkah, belih in smetanastih, skalah tak\u0161nih in druga\u010dnih, naju je Patronas presenetil z \u010drnimi kamen\u010dki in hladno vodo! Namakala sva se z u\u017eitkom, kot bi dobila mrzlo pivo, preostale \u0161tiri du\u0161e na pla\u017ei pa so naju opazovale z resnim dvomom o pri\u0161tevnosti tujcev.<\/div>\n
<\/div>\n
\"\"<\/div>\n
<\/div>\n
Glede tujcev, razen turistov jih v Gr\u010diji ni veliko, sploh pa ne iz sosednjih dr\u017eav. Posebej pa ne v Maniju. A midva sva jih na\u0161la. V cafeju nazaj na pe\u0161\u010deni pla\u017ei. Albance! Po najini govorici so naju locirali naravnost v Slovenijo, naredili pravo pico za Slovence, nanjo dodali nekaj navadne solate, ki ji re\u010dejo lola in sicer zato, ker se nama verjetno to\u017ei po domu. Ker so sicer iz Krete sva obljubila, da gremo naslednji\u010d pa\u010d\u00a0 tja. Sicer nimajo resnih ugovor \u010dez \u017eivljenje v Gr\u010diji, da pa se z Grki ne dru\u017eijo kaj dosti. Da so nekako vase zagledani, ne pa res zoprni.<\/div>\n
<\/div>\n
Ker je bilo ravno na poti, sva si pogledala \u0161e zarjavelo razbitino ladje na pravlji\u010dni pe\u0161\u010deni pla\u017ei. Cela pla\u017ea je posejana z malimi “oto\u010dki” z trstiko in mre\u017eo. Posku\u0161ala sva uganiti in seveda ni \u0161lo. Nazadnje sva vseeno pogledala listke – zavarovana \u017eelvja gnezdi\u0161\u010da in navodilo, da naj gremo \u010dim bolj stran od njih. Sva vzela dobesedno in se pobrala. Nazaj na cesto proti Koroniju, poljedelskemu raju, pomaran\u010dam in otrokom naproti.<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Iz Lakonije v Messinijo, preko Manija. Iz skrajnega vzhoda proti zahodu. Zve\u010der je bil v Monemvasiji koncert, v bistvu recital poezije Ioannisa Ritsosa. Eden pomembnej\u0161ih gr\u0161kih pesnikov, rojen v Monemvasiji, poet melanholije, trpe\u010de du\u0161e in ve\u010dnosti. Razumela nisva seveda ni\u010d, samo prebrala sem si za kaj gre, spremljevalna glasba je bila \u010dudovita. Poslu\u0161ala sva kot […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":260,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[8],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/259"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=259"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/259\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":440,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/259\/revisions\/440"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/260"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=259"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=259"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=259"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}