{"id":2592,"date":"2024-07-30T11:03:07","date_gmt":"2024-07-30T11:03:07","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=2592"},"modified":"2024-07-30T11:08:49","modified_gmt":"2024-07-30T11:08:49","slug":"goricko-2023","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=2592","title":{"rendered":"Gori\u010dko 2023"},"content":{"rendered":"

Jesenske po\u010ditnice niso obetale kaj posebnega. Tmurno, \u017ee kar hladno, \u010dasa in denarja za jug ni bilo, pa sva rekla, zakaj pa ne Gori\u010dko. Ker so bili zadnji tedni noro naporni, sem si obetala po\u010divanje in dobro hrano, soprog pa potepanje po poteh nostalgije mladosti.<\/p>\n

Za izlet na Gori\u010dko sva se odlo\u010dila v zadnjem trenutku. Dobesedno. Apartma sem rezervirala dan pred prihodom. Kot zvesta gledalka oddaje Ambienti, sem \u017eelela nekaj no\u010di prebiti v zemljanki hi\u0161a Anka, ki sem jo tam videla. Pa je lastnica rekla, da ne gre, da samo poleti in sem rezervirala njihov apartma Gru\u0161ka (hru\u0161ka). Ker sva \u017eelela nekaj pristno gori\u010dkega hoteli niso pri\u0161li v po\u0161tev, brez vsaj zametka kuhinje pa se mi sploh ne da ve\u010d potepati naokoli. Je \u017ee tako, da udobje tudi \u0161teje in prelepo je v zajtrkovati v jutranjki \u0161e preden se mora\u0161 spraviti v civilizirano stanje. Apartmaji D\u017eaboka & Gru\u0161ka so posre\u010den dru\u017einski posel toplih in nadvse kreativnih ljudi. Ni\u010d ni naravnost in vse je lahko tudi kaj drugega. \u017de sama okolica je \u010darobna, gugalnica z pogledom na dolinice, prelepo orehovo drevo, ki objema zgradbe doma\u010dije, postavljene v polkrog. Ob prihodu dobi\u0161 doma\u010de \u017eganje, liker ali sok ter dobrodo\u0161lico stika roke in klepeta priporo\u010dil. Apartma Gru\u0161ke je bi sitno majhen, a tako prijazen, da nisva pogre\u0161ala ni\u010d, \u0161e drug drugega ne. Oprema je domi\u0161ljije polna me\u0161anica novega in funkcionalnega, domi\u0161ljije polne improvizacije ter spo\u0161tljive kontinuitete \u010dastitljivih kosov. Imela sva celo igriv balkon z pogledom v daljavo preko gri\u010dev Gori\u010dkega. V najinem primeru sva pogled videla le za trenutek, sicer ga je megla omejila na ograjo in obris drevesa.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Ker je Gori\u010dko za Ljubljan\u010dana \u017ee na drugem koncu sveta, sva se odpravila takoj po zajtrku in po dveh urah ugotovila, da se nama ne mudi. Ustavila sva se v centru Noordung, za katerega nama je\u00a0 vstopnici prinesel lanski Dedek Mraz. Center sam je zanimiv, predvsem arhitekturno, tudi samo Poto\u010dnikovo delo je navdih. Prakti\u010dno je tudi na enem mestu sre\u010dati toliko vedenja o raziskovanju vesolja od nekdaj do danes. Malo so zmotile edino nekatere neto\u010dnosti in zavajanja glede zgodovinskih dogajanj ter nekak\u0161na enozna\u010dnost populariziranja vsega vesoljskega. Ni\u010d o vesoljskih odpadkih, o te\u017eavah zaradi satelitov,… Mogo\u010de drobnjakam, pogre\u0161ala sem bolj uravnote\u017een pristop. Nordung je center navdu\u0161encev za navdu\u0161ence, za tiste, ki so pripravljeni tudi biti za vsako ceno le navdu\u0161eni.<\/p>\n

<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010cas je bil \u0161e vedno milosten in ko sva na smerokazih opazila \u017di\u010dko kartuzijo nisva pomi\u0161ljala. \u0160e en slovenski (must see), ki ga \u0161e nisva obiskala. Stra\u0161no me je tudi zanimalo, kaj je ta “streha” okoli katere se prepirajo umetnostni zgodovinarji, arhitekti, ob\u010dina,..\u00a0 \u017di\u010dka kartuzije je pa\u010d \u010darobna, kot so stare opatije pogosto. Nekako brez\u010dasno skrivnosti, celo v svojem propadanju. Verjetno ima to opraviti tudi s tem, da so jih \u017ee postavljali na posebne kraje, energijske to\u010dke in to ohrani ob\u010dutek posebnosti in \u010darobnosti. Verjetno pa tudi duhovnost, stoletne molitve prispevajo svoje.<\/p>\n

Pri\u010dakalo naju je te\u017eko sivo nebo, koprene megle in razigran poto\u010dek. Ogledala sva si vse, zelo podrobno, celo poslu\u0161ala audio vodi\u010d, ki je celo dober. Saj vsebuje podatke, za moje skromno znanje, celo veliko njih, hkrati pa podaja tudi zgodbo, kar seveda pritegne na popolnoma drugi ravni.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

O strehi \u0161e vedno nimam mnenja. Bila je pa\u010d tam, grda kot so mnoge sodobne stvari. Videla pa sva toliko prelepih strehic, kot npr. tale na sliki, da se z “grdkom” nisva ukvarjala. V\u0161e\u010d nama je bil tudi mosti\u010dek, pa obzidje, seveda tudi zidovi katedrale, zmagale pa kleti in delavnice.<\/p>\n

Ravno, ko sva po\u010dasi kontemplirala muzej, je za\u010delo brez milosti de\u017eevati in pihati. Zdelo se je nujno v muzejski trgovini kupiti kak\u0161en zeli\u0161\u010dni zvarek, menda po starodavnih receptih. Sosednja vrata pa so vabila v menda najstarej\u0161o slovensko gostilno. Danes Spargus, z ob\u010dutkom starodavnosti in hrano sodobnosti. Da ne omenim ponudbe vin! Ni za pozabit, nedvomno se vidimo \u0161e kdaj…<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

No\u010d je bila mirna, tiha in de\u017eevna. Topla in di\u0161e\u010da po hru\u0161kah. Jutro je prineslo krme\u017eljavo meglo in son\u010dne \u017earke, ki so se silili med listjem. Nadaljevala\u00a0 sva po poteh nostalgije in \u010darobnosti ter obiskala grad Grad. 356 sob ima in je najve\u010dji grad v Sloveniji. Graditi so ga za\u010deli vitezi templjarji v 11. stoletju, nadaljevali pa mnogi drugi. Tudi v Gradu so energijske to\u010dke, skrivnostni pretoki narave, ki po\u017eenejo domi\u0161ljijo. Grad ima tudi polno skrinjo legend, povesti, \u010darovnij. Danes je v njem urejen simpati\u010den, kar obse\u017een muzej. Nikakor ne zapolni vseh prostorov, jih pa dovolj, da so\u00a0 na koncu noge solidno utrujene in glava polna vtisov.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dobr\u0161en del razstavnih prostorov zapolnjujejo antropolo\u0161ke zbirke kot poklon preteklosti. Vedno znova je osve\u017eujo\u010de pogledati kaj vse je \u017ee bilo in na koliko razli\u010dnih na\u010dinov so se ljudje lotevali zelo podobnih problemov: kaj jesti in kako to pripraviti, kaj storiti, ko boli glava in si slaboten, kako priti do obleke v kateri ne zebe in je za povrh \u0161e \u010dedna, narediti \u017eelezo,\u00a0 ki bo koristno ter lesen stol.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\" \u00a0\"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Eden najlep\u0161ih obnovljenih prostorov je grajska kapela. Res se je v \u010dasu obiska sonce malo ojuna\u010dilo in na stene risalo \u010darovnije. Leseni kipi so stari, nekateri \u017ee zelo utrujeni. Jezus brez rok in samo delom nog pa verjetno najlep\u0161i kar sem jih videla…<\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Nameravala sva poiskati pristno gori\u010dko kosilo, a naju je pred Gradom zapeljal prodajalec vafljev z prikolico. Bili so topli, di\u0161e\u010di, puhasti in sladki. Prav ni\u010d gori\u010dki, a sva vsaj z nadevom iz kostanja nekako sledila doma\u010dnosti.<\/p>\n

V Vulkaniji sva bila \u017ee ob prej\u0161njem obiska Gori\u010dkega, tako sva se sedaj mirno peljala mimo. Sicer pa je popolnoma res zanimiva, vredna obiska. Verjetno posebej za tiste, ki o vulkanih vemo izredno malo ali ni\u010d, sploh pa nimamo pojma, kaj ima Gori\u010dko z vsem skupaj. Krasen projekt! Posebej zanimivo za otroke, res do\u017eivetje. Za odrasle pa vseeno priporo\u010dam kak\u0161en bolj “neotro\u0161ki” termin. Ob najinem takratnem obisku sva se po\u010dutila kot naklju\u010dna u\u010ditelja I. triade. Ne zaradi vsebina, ta je primerna tudi za odrasle…<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Fotografija\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Naslednji cilj je bila Tromeja. Pustimo ob strani, da nama tudi navigacija ni pomagala, da se ne bi vozila v krogih in kon\u010dno pristala na nekam \u010dednem parkiri\u0161\u010du ob mlaki in stezah za kolesarski downhill. Midva sva \u0161la pe\u0161 in navzgor in po v bistvu ne\u017enem sprehodu na\u0161la tole:<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Spomenik in zastave so pri\u010dakovane in \u010disto ok. Planinskega zaveti\u0161\u010da na 388 m nadmorske vi\u0161ine pa pa\u010d nisva pri\u010dakovala. Pa sva sklonila glave, saj bli\u017eina gorenjskih vi\u0161avij pa\u010d ne pomeni, da si lahko vzvi\u0161en. 388m je pa\u010d najvi\u0161ja to\u010dka na Gori\u010dkem in to si zaslu\u017ei spo\u0161tovanje. \u010ce pa je hkrati Tromeja, \u0161e bolj. \u0160e bolj spo\u0161tljivo pa bi se nama zdela mo\u017enost dobiti \u010daj, mogo\u010de kak\u0161en flancat ali klobaso. Saj smo v hribih, a ne? Vsaj wc?<\/p>\n

Ker ni bilo ni\u010d, sva se zlagoma po drevoredu vrnila v dolino, se zapeljala \u0161e do prelepega modrikastega Ledavskega jezera. Jezero je sicer umetno, akumulacijsko, a ko hodi\u0161 ob njem je videti tako ume\u0161\u010deno v pokrajino kot da je od nekdaj tam. Bilo je \u017ee mra\u010dno in nisem mogla slikati, tako da je slika s spleta. Bilo je mraz, zelo, spu\u0161\u010dal se je mrak in pripravljena sva bila storiti marsikaj za topel kro\u017enik in nekaj pa pogret. Od dale\u010d sva pogledovala k Vol\u010di\u010devi Monsteri. Ker pa nisva bila dogovorjena in presneto blizu najini Gru\u0161ki, sem di\u0161e\u010do ve\u010derjo kuhala kar tam. Ve\u010dino sestavin sva sicer res nakupila kar v muzejski trgovini na Gradu. Ni\u010d nama ni manjkalo, tudi vino je bilo ravno pravo. Gori\u010dko.<\/p>\n

<\/p>\n

 <\/p>\n

Zadnji dan sva se namenila na skrajni rob Gori\u010dkega, na Bukovni\u0161ko jezero in Bogojino.<\/p>\n

Dana\u0161nji glavni cilj so bili v bistvu Martjanci in tamkaj\u0161nja cerkev. Ena najstarej\u0161ih in najlep\u0161ih v Sloveniji. Tako pravijo. Res je stara in res je \u010dedna, od zunaj. Kljub nedelji ni bila odprta, tako da je bil ogled izredno kratek.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Ker pa v Sloveniji cerkev ni nikoli dale\u010d, sva se zapeljala malo naprej do Ple\u010dnikove mojstrovine v Bogojini. Tu pa zadeva popolnoma druga\u010dna. Vse urejeno, \u010disto, odprto. Parkiri\u0161\u010da, v bli\u017eini gostilna…<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Ple\u010dnikovo arhitekturo kar dobro poznava, \u017eivimo poleg njegove lepotice v \u0160i\u0161ki. Tale v Bogojini pa je nekaj popolno posebnega. Od zunaj klasi\u010dno lepa in zna\u010dilno belo – sivo – tarakota, notri pa vse druga\u010de ali vse narobe. Sredina je zamaknjena, nesimetri\u010dna, saj so ohranili staro gotsko osnovo, strop pa je poln prekmurske keramike.\u00a0 Vem, da je malo neprimerno, a mene je vse skupaj malo spomnilo na Alico v \u010dude\u017eni de\u017eeli. Res pa je cerkev z vsem svojim posodjem vzpodbudila nezadr\u017eno \u017eeljo, v bistvu nujo po hrani. Priporo\u010dili so nama gostilno in preden sva jo na\u0161la, se je od nikjer pojavil smerokaz za Bukovni\u0161ko jezero. Soprog je bil prepri\u010dan, da je to nekaj lepega, \u010darobnega, menda tudi zdravilnega in ker je res \u010disto tam, je najbolje, da kar greva. Pred kosilom seveda, saj ravno sije sonce.<\/p>\n

Bukovni\u0161ko jezero naju je pri\u010dalo takole. V obliki blatne lu\u017ee z nekaj ofucanimi pernatimi bitji. Apokalipti\u010dnemu vtisu je botroval tudi komaj znosen smrad. V TIC – u so razlagali nekaj o \u010di\u0161\u010denju mulja in naju usmerili v bli\u017enji vrelec zdravja in mladosti ter prodali kup avtenti\u010dnih gori\u0161ko – prekmurskih pritiklin. Same nadvse koristne re\u010di tipa bu\u010dno olje, bu\u010dna semena in omaka za testenine, pa nekak\u0161ne doma\u010de testenine ter zajeteno vre\u010dko razli\u010dne \u010dokolade. Vse, kar se zgodi, \u010de gre la\u010den \u010dlovek med police specialitet…<\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Res sva se sprehodila po parku Zdravilnih to\u010dk. 26 jih je in zdravijo vse mogo\u010de tegobe. \u010ce si bolj bolehne sorte, si lahko tam kar cel dan, saj se je za otimalen u\u010dinek potrebno na dolo\u010deni to\u010dki zadr\u017eati predpisano dol\u017eino \u010dasa. Na sre\u010do se je soprog odlo\u010dil, da je popolnoma zdrav, sama pa sem spadala pod to\u010dko 18, ki je najkraj\u0161a, samo 8 minut. Vsako minuto sem se po\u010dutila slab\u0161e, saj so mi misli uhajale k bu\u010dni juhi in \u0161trukljem, prebavila pa namesto umirjanja zahtevala delo. Vseeno sva uspela za\u010dutiti \u010darobni mir, nato\u010diti in popiti vodo zdravilnega vrelca in najti\u00a0 kapelico Sv. Vida, kamor ljudje \u0161e danes prihajajo po zdravje o\u010di.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Kon\u010dno pravo prekmursko kosilo. Kot se spodobi izdatno, obse\u017eno in di\u0161e\u010de. Pojedla sva preve\u010d in nisva imela volje za Trojanske krofe ob vo\u017enji nazaj.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Fotografija\"<\/p>\n

Hvala Lujza in hvala Gori\u010dko. Se vidimo. Kmalu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jesenske po\u010ditnice niso obetale kaj posebnega. Tmurno, \u017ee kar hladno, \u010dasa in denarja za jug ni bilo, pa sva rekla, zakaj pa ne Gori\u010dko. Ker so bili zadnji tedni noro naporni, sem si obetala po\u010divanje in dobro hrano, soprog pa potepanje po poteh nostalgije mladosti. Za izlet na Gori\u010dko sva se odlo\u010dila v zadnjem trenutku. […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":2626,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2592"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2592"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2592\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2681,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2592\/revisions\/2681"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2626"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2592"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2592"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2592"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}