U\u010diteljski poklic ni lahek. U\u010diteljice in u\u010ditelji to vemo. U\u010ditelj ima neprestano kaj za po\u010deti. To ni poklic za ljudi, ki ljubijo udobje in mir. Miru tudi sicer res ne more biti, \u010de si slu\u017ei\u0161 kruh z idejo, da bo\u0161 nekaj ali celo mnogo legij otrok \u010desa nau\u010dil. Ne, niti miru niti ti\u0161ine ni pri\u010dakovati. U\u010ditelji, predvsem pa u\u010diteljice, smo tudi mojstri mnogoterih ve\u0161\u010din. Obvladati snov, ki jo predajamo naprej, je \u0161e najmanj. Skrbimo za celostno dobrobit slovenske otro\u010dadi. Tudi, da se med u\u010dnim procesom ne bi pobili med seboj. V koronskih \u010dasih, ko so se v pou\u010devanje vklju\u010dili star\u0161i, predvsem skrbne mamice, se je za\u010delo na veliko in zelo na glas govoriti o socializacijski vlogi \u0161ole. Ergo, socializacijski vlogi ali nalogi u\u010ditelja. Cele generacije so menda izgubljene, ker nekaj mesecev niso bile dele\u017ene dnevne doze u\u010diteljske in razredne socializacije. Do sedaj res nisem vedela, da sem tako pomembna. A \u010de tako pravijo, potem \u017ee bo.<\/p>\n
Da ne dolgovezim, u\u010ditelji poleg pou\u010devanja skrbimo za celostni razvoj otrok, socializiramo otroke, nekaterim tudi in predvsem omogo\u010damo varstvo, saj dru\u017eina velik del dneva ne ve, kam z njimi. Star\u0161i redko ka\u017eejo zadovoljstvo ali pa mi kar ne zaznamo pohval in priznanj. S star\u0161i so odnosi sploh nekako napeti. Kot da se ne bi zares mogli dogovoriti, \u010digavi so otroci in kak\u0161ne so vloge posameznih oseb v otrokovem \u017eivljenju. Tudi \u0161olska oblast nekako ne sodeluje pri dobrem po\u010dutju u\u010diteljic in u\u010diteljev. Kak\u0161ne ekstaze ali vsaj zadovoljstva ob branju okro\u017enic \u0161e nisem zaznala. Predvsem imam stalen ob\u010dutek, da nekdo nekaj ho\u010de.<\/p>\n
Hkrati pa po na\u0161i ljubki zeleni de\u017eelici kro\u017eijo govorice, da je u\u010diteljevanje poklic, ki se ga \u0161e angelci ne bi branili. Ne ve\u010d kot pet ur dela na dan, pa \u0161e te so samo 45 minutne. Zato pa imajo vse u\u010diteljice \u0161e kup svojih otrok, ki imajo narejene doma\u010de naloge, so vljudni in celo \u010disti. Pa \u010dudovite vrtove in polne police vkuhanega sadja in zelenjave. Nenazadnje tudi zadovoljne soproge, ki jih po napornem pravem delovniku doma pri\u010daka sve\u017ee kuhan polnovreden obrok. Potem imajo seveda tudi \u0161e \u010das za dru\u017einska rekreiranja in kup ustvarjalnega udejstvovanja. A je takim kaj hudega? Da ne pozabimo po\u010ditnic. Vsakih nekaj tednov oddih. Ga ni delovnega mesta s toliko dopusta.<\/p>\n
Ker napisane besede berete u\u010diteljice in u\u010ditelji, ne bom tratila \u010dasa in prostora z realnostjo. Pred \u010dasom, ko smo \u0161e piknikirali, je na enem od tak\u0161nih dogodkov znanec po sicer res nekaj promilih na dolgo in \u0161iroko razlagal nekaj od prej navedenih \u00bbdejstev\u00ab. Po\u010dasi sem postajala rde\u010da v obraz in stiskala pesti. Ker sem bolj po\u010dasne sorte, se je vklju\u010dil kolega, tudi u\u010ditelj, in ga vpra\u0161al, kako mu gre vzgajanje in delanje reda z njegovimi tremi potomci. Malo je bilo hudobije, saj smo vsi vedeli, da omenjeni glasni gospod hodi domov zgodaj zve\u010der in da po svojem te\u017ekem delu v multinacionalki potrebuje sprostitev na kolesu ali \u010dem podobno koristnem. Vpra\u0161anje pa je ostalo \u2013 kako spravi\u0161 v red svoje tri in dose\u017ee\u0161, da \u0161e kaj naredijo? Ker to delajo u\u010diteljice in u\u010ditelji. Vsak dan. Vsi, ki imamo ve\u010d kot enega otroka ali\/in celo delamo z otroki, vemo, da otroci kot skupina delujejo po druga\u010dni matematiki. Trije otroci niso 1+1+1. Gre bolj za 3 na tretjo potenco. V razredu je to videti kot 25 na vsaj 25. Mogo\u010de malo pretiravam, a ne veliko. In ko je omenjeni gospod dodal, da za pou\u010devanje otro\u010dadi res ne rabi\u0161 kak\u0161nega posebnega IQ in da ve\u010dini u\u010diteljic res ne more\u0161 pripisati drugega kot sopomenke \u00bbkurnika\u00ab, sem bila dovolj u\u017ealjena tudi jaz. \u010ce \u017ee ne njegova \u017eena, u\u010diteljica razrednega pouka. Upam, da je z njim opravila doma. Debata, ki je sledila, je bila odli\u010dna, razgreta, pomenska. Ne zares dialog, debata pa vsekakor. A si res lahko bolj ali manj trapa in hkrati zmore\u0161 skrbeti in vzgajati toliko otrok skupaj, vzpostavi\u0161 odnos, v katerem te vsaj ve\u010dino \u010dasa ali pa vsaj, ko je klju\u010dno, vzamejo resno? Pri tem, da mnogi star\u0161i istih otrok mirno priznavajo, da v nedeljo komaj \u010dakajo, da gredo v slu\u017ebo. In da res ne morejo poskrbeti \u0161e za pospravljene sobe, umazano perilo v ko\u0161ih, da ne govorimo, da bi otroci \u0161e kaj postorili v skupno dobro. Isti otroci pa sicer v \u0161oli niso angelska bitja in so dale\u010d od poslu\u0161nosti, a v zvezke napi\u0161ejo sem ter tja kak\u0161en odstavek in so se nau\u010dili ne le po\u0161tevanke, ampak celo ulomke, in \u010debljajo v kar uporabni angle\u0161\u010dini.<\/p>\n
U\u010diteljice in u\u010ditelji zmoremo in znamo marsikaj. In u\u010diteljski poklic ni lahek. V lu\u010di naslova predlagam, da se u\u010ditelji izmojstrimo v plemeniti ve\u0161\u010dini tarnanja. Torej, ko \u017eelimo povedati, da nam ni vedno lahko in da \u010dutimo odgovornost do svojega poklica, ne bomo ve\u010d jamrali in jadikovali, kako je vse te\u017eko, kako nas ne jemljejo resno in nam vsi nagajajo in nas ne spo\u0161tujejo. To nas na \u017ealost dolo\u010da predvsem kot tiste, ki jim ne gre. \u010ceprav nam v resnici gre prav dobro. To se je tudi jasno videlo v teh nekaj mesecih, ko so se u\u010denci delno izobra\u017eevali doma. \u010ce je kaj jasno, je to, da je manjkal u\u010ditelj, u\u010diteljica. Prito\u017eevali smo se celo nad tem, da ne moremo zares opraviti svojega dela preko ekranov. Kako pa naj bi ga, ko so na\u0161i predmeti dela, na\u0161i ljubi u\u010denci, kilometre stran v svojih dru\u017einskih kokonih? Pa smo \u0161e vedno mrcvarili svojo odgovornost. Torej, povejmo, da je zahtevno, da je otrok veliko in nam je mar za vse in vsakogar. Da se izobra\u017eujemo kar naprej, tudi \u010de no\u010demo in se nam ne ljubi. Ker vemo, da je treba in da bo mogo\u010de vsaj drobtinica koristi. Da tudi doma razmi\u0161ljamo o didaktiki, metodah, pa tudi o Andra\u017eu, katerega star\u0161i se lo\u010dujejo, o Manci, ki vidi \u010drke plesati, in Tilnu, ki udari, preden vklju\u010di misli. Povejmo, da po\u010ditnice nujno potrebujemo, da se nam vsaj za nekaj dni stabilizira sr\u010dni utrip in dobimo glas nazaj. In da postorimo vse, kar se preprosto ni dalo pred po\u010ditnicami. Popravimo vse naloge in ocenjevanja, ki so bila tako strate\u0161ko na\u010drtovana v tednu pred zimskimi po\u010ditnicami. Ter da ve\u010dina u\u010diteljskih dru\u017ein to ve in so na\u0161i otroci zato videti samostojni. Ker morajo biti. Da povemo, da je to poklic, ki se ne dogaja samo na delovnem mestu, in nas ideja \u00bbizklopi slu\u017ebo\u00ab pravzaprav \u017eali. U\u010ditelj si ali pa mogo\u010de nisi. \u010ce si, pa je to bolj poslanstvo kot poklic ali pa vsaj oboje naenkrat.<\/p>\n
Saj smo pametni ljudje. Dajmo si vzpostaviti status, ki nam pripada, in si vzemimo spo\u0161tovanje, ki ga potrebujemo. Ne zato, da se bomo bolje po\u010dutili v svoji ko\u017ei, saj ne vem, \u010de se bomo res. Bolj zato, da bo na\u0161a beseda \u0161tela, da bomo sploh lahko izpeljali to, kar je na\u0161a naloga, poslanstvo. Pozabimo na prito\u017eevanje in jadikovanje, mogo\u010de si ga privo\u0161\u010dimo malo v zbornici. V\u010dasih pa\u0161e. Med nami. Druga\u010de pa u\u010denci in svet, ki jih \u010daka, potrebujejo trdne u\u010ditelje, ki vedo, kaj je bistvo, \u010deprav je o\u010dem nevidno. To imamo v sebi in na sebi. Mogo\u010de bi bilo koristno samo malo o\u010distiti navlako. Je \u010das za spomladansko \u010di\u0161\u010denje?!<\/p>\n
Kolumna je bila predhodno objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
U\u010diteljski poklic ni lahek. U\u010diteljice in u\u010ditelji to vemo. U\u010ditelj ima neprestano kaj za po\u010deti. To ni poklic za ljudi, ki ljubijo udobje in mir. Miru tudi sicer res ne more biti, \u010de si slu\u017ei\u0161 kruh z idejo, da bo\u0161 nekaj ali celo mnogo legij otrok \u010desa nau\u010dil. Ne, niti miru niti ti\u0161ine ni pri\u010dakovati. […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":617,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/397"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=397"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/397\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":571,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/397\/revisions\/571"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/617"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=397"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=397"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=397"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}