Slabo leto nazaj sem za\u010dela nositi o\u010dala. \u017de proti koncu \u0161olskega leta sem opazila, da kljub o\u010dalom vidim slab\u0161e. Najprej sem \u017ee pomislila, da zaradi neprestanega naprezanja o\u010di. Da se bo na po\u010ditnicah marsikaj izostrilo. Pa se ni. Po po\u010ditnicah sem se odpravila do svojega optika, dostojnega in dostojanstvenega gospoda, ki ga poznam \u017ee vrsto let, saj skrbi tudi za o\u010di mojega soproga.<\/p>\n
\u00bbOdkar imam o\u010dala, slab\u0161e vidim.\u00ab
\n\u00bbJa, ker slab\u0161e vidite, imate o\u010dala.\u00ab
\n\u00bbNe, odkar jih imam, vidim slab\u0161e.\u00ab
\n\u00bbGospa, ker vidite slab\u0161e, imate o\u010dala, to je normalno.\u00ab<\/p><\/blockquote>\nPo \u0161e eni ponovitvi ali dveh omenjenega besednega pingponga, sem le dojela.<\/p>\n
\u00bbKaj se pa greva, gospod?\u00ab
\n\u00bbPa saj razumete, saj ste u\u010diteljica, ali ne?\u00ab<\/p><\/blockquote>\nV \u017eivo me je zadelo. Kaj ima moje u\u010diteljevanje sedaj z o\u010dali? Pa mi je gospod dostojanstveno in umirjeno razlo\u017eil, da imam o\u010dala, ker se mi je vid s starostjo in zaradi neprestanega naprezanja o\u010di poslab\u0161al. Da je to obi\u010dajno in \u010disto normalno. Ker sem u\u010diteljica, je sklepal, da to razumem in da seveda niso o\u010dala kriva, da sedaj vidim vedno slab\u0161e, slabovidnost pa\u010d po\u010dasi napreduje in \u0161e naprej bo tako.<\/p>\n
Presenetilo me je, kako enostavno in spontano sem se ujela v past kognitivne lenobe. Kar mi je najprej pri\u0161lo na misel in je bilo najbolj ugodno zame, sem vzela za resnico. Ne le svojo, to bi si \u0161e odpustila. Jaz sem jo \u0161e \u0161irila naokoli in prepri\u010devala tistega, ki ve.<\/p>\n
Razmi\u0161ljala sem, kako pogosto to storim, ko neka misel, ki se oblikuje kar sama od sebe, odvisna bolj od emocije kot od razmi\u0161ljanja, za\u010dne gnezditi v mojem umu in jo imam za resnico, za tisto, kar je prav. \u010ce je to samo moj na\u010din delovanja, \u0161e ni tako hudo. Je \u0161koda omejena. \u010ce pa se kaj tak\u0161nega dogaja ve\u010d ljudem in tega niti ne prepoznamo niti nismo pozorni, lahko pridemo do resnih zmot in hudih konfliktov. Saj ni huj\u0161ega nestrinjanja in prepirov, kot so tisti okoli mnenj, ki ne temeljijo na razumu, ampak na emociji. Razum je misel, se oblikuje preko razmi\u0161ljanja in argumenta, se spreminja, kolikor se potrudimo misliti, raziskovati, sklepati. Mnenje, oblikovano na emociji, \u010dutenju in verjetju, pa je lahko veliko bolj stabilno in smo se zanj pripravljeni boriti kot levi, saj je del nas, na\u0161ega do\u017eivljanja, verjetja. Tako se za\u010denjajo vsi solidni konflikti, revolucije in vojne.<\/p>\n
Spreletelo me je, da bomo v \u0161olskem letu, ki prihaja, verjeno potrebovali veliko energije, da bomo odlikovali svoja mnenja z razumom in ne z verjetjem, posebej ne s slepim verjetjem. Verjetje je namenjeno Bogu, kateremukoli \u017ee, in \u010de ne ostane pri dobrem in koristnem bo\u017eanstvu, lahko povzro\u010di hude spore. Videti je, da bo \u0161olsko leto ponovno druga\u010dno, kot bi si \u017eeleli. Prihajale bodo spremembe, ki nam ne bodo v\u0161e\u010d, na kupe razli\u010dnih informacij in mnenj. Mo\u017enosti za slabo voljo bo nepredstavljivo veliko, emocije mo\u010dne. Tako ni te\u017eko prevzeti na strahu, ogor\u010denju, besu temelje\u010da mnenja, ki bodo vodila na\u0161e besede in dejanja. Te\u017eko se bomo dogovorili, \u0161e te\u017eje delali.<\/p>\n
Zato si \u017eelim, da bi to \u0161olsko leto u\u010ditelji vadili razmi\u0161ljanje, logi\u010dno preigravanje z informacijami in ostali \u010dustveno stabilni.<\/p>\n
\u0160e ena misel mi ne da miru. Leto\u0161nje po\u010ditnice smo pre\u017eiveli v Gr\u010diji in seboj sem vzela vso mogo\u010do gr\u0161ko literaturo, anti\u010dno in sodobno, kar sem pa\u010d na\u0161la v knji\u017enici. Vmes je bila tudi tanka knji\u017eica filozofa stoicizma, Epikteta<\/strong>. Tehni\u010dno pravilno spada Epiktet med rimske filozofe, ker je pa\u010d \u017eivel v Rimskem imperiju. Bil je visoko izobra\u017een Grk in su\u017eenj. Pravi:<\/p>\n
\u00bbPusti, uboga du\u0161a \u010dlove\u0161ka, pri miru stvari, na katere vpliva nima\u0161. Samo zagrenile bodo tvojo du\u0161o, te odmaknile od ljubih in ne bo\u0161 ve\u010d koristen niti sebi niti drugim.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n
Omenjene besede so bile eden izmed temeljev stoicizma, misli je \u0161e mnogo ve\u010d, seveda. Sama sem razmi\u0161ljala in predvsem vadila to, ki sem jo omenila. Je bolj na za\u010detku. Razlo\u010diti, na katere dogodke ne morem vplivati, ker se oblikujejo in zgodijo izven mojega vpliva, in se ne ukvarjati z njimi. Lahko pa se, in prav je, da se ukvarjam s svojim odzivom nanje. To pa je v moji mo\u010di, celo zelo in izklju\u010dno v moji mo\u010di.<\/p>\n
In sva s soprogom na potovanju vadila. Ko smo \u010dakali po ure na mejah, celo ob izstopu iz dr\u017eav, ko nikakor ne razume\u0161, zakaj. In prevozili smo po dve, tri meje na dan in stali mnogo. Nekateri so se vrivali in smo stali \u0161e dlje. Pa je bila izmena in smo stali \u0161e malo dlje. Imela sva mo\u017enost vpliva na za\u010detku, ob odlo\u010ditvi za potovanje, ko pa sva \u017ee bila tam in stala na meji, pa ni\u010d kaj dosti ve\u010d. Lahko pa sva vplivala na to, kako bova pre\u017eivela tisti \u010das. Pravzaprav veliko \u010dasa pri cca. 35 stopinjah na soncu v malem avtu in gne\u010di. Trdo sva vadila, da nisva zapadla v zoprnijo, hupanje, na koncu bi se lahko prepirala \u0161e midva. Saj tako to gre. Pa sva dihala, jedla, poslu\u0161ala cd-je, na katere sva \u017ee pozabila, na glas sem brala knjige, celo pogovarjala sva se o prebranem, imela sva namre\u010d \u010das. \u0160lo nama je zmerno slabo, na povratku v domovino pa \u017ee bolj\u0161e.<\/p>\n
Mogo\u010de bi nam to \u0161olsko leto pri\u0161lo prav malo stoicizma. Da se, uboge du\u0161e, ne utrudimo in zagrenimo. Mogo\u010de \u0161e malo lakoni\u010dnosti, ki izvira iz \u0160parte.<\/p>\n
Sosednji vladar je napadel \u0160parto in zagrozil, da \u00bbbo nebo potemnelo od pu\u0161\u010dic njegove vojske.\u00ab Kralj \u0160parte, praktik lakoni\u010dnosti, pa je zmignil z rameni in odgovoril: \u00bbRadi se bojujemo v senci.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n
Ni mi \u0161e \u010disto jasno, kako bi to uporabila ob soo\u010danju s sitnostmi, ki prihajajo. Mi je pa stra\u0161no v\u0161e\u010d in i\u0161\u010dem mesto \u0161e za lakoni\u010dnost \u2013 na kratko \u2013 ni\u010d me ne vr\u017ee s tira. Mogo\u010de takole \u2013 ko bo treba dati masko na obraz, se ne jezim na vse razpolo\u017eljive, od necepljenih do paranoi\u010dnih, skomignem z rameni in sem zadovoljna, da mi \u0161e eno leto ne bo treba uporabljati pudra in \u0161minke. Nisem \u0161e \u010disto zadovoljna z idejo, a za modrost je menda potrebno nekaj \u010dasa.<\/p>\n
Naj za konec dodam \u0161e tretjo misel, ki izhaja iz stoicizma in jo v glavnem vsi poznamo. Sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki<\/strong>, ki si je tudi mo\u010dno ote\u017eil soo\u010danje s svetom, ki ni bil ravno po njegovem okusu, je prosil:<\/p>\n
\u00bbO Bog, daj mi mo\u010d, da sprejmem tisto, \u010desar ne morem spremeniti. Daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim. In daj mi modrost, da lahko lo\u010dim to dvoje.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n
Za sedaj glasujem in prosim predvsem za modrost.<\/p>\n
Ob za\u010detku 2021\/22 \u017eelim predvsem mnogo potrpljenja in iskrivega smeha. Smeh in dobra volja je vedno v na\u0161i mo\u010di, \u010de \u017ee poslab\u0161anje vida ni. S tem se bo moja uboga du\u0161a o\u010ditno morala sprijazniti. Pa \u0161e z o\u010dali ter s tem, da nimam vedno prav.<\/p>\n
Kolumna je bila predhodno objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slabo leto nazaj sem za\u010dela nositi o\u010dala. \u017de proti koncu \u0161olskega leta sem opazila, da kljub o\u010dalom vidim slab\u0161e. Najprej sem \u017ee pomislila, da zaradi neprestanega naprezanja o\u010di. Da se bo na po\u010ditnicah marsikaj izostrilo. Pa se ni. Po po\u010ditnicah sem se odpravila do svojega optika, dostojnega in dostojanstvenega gospoda, ki ga poznam \u017ee vrsto […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":614,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/399"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=399"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/399\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":474,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/399\/revisions\/474"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/614"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=399"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=399"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=399"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}