{"id":401,"date":"2021-11-05T11:26:17","date_gmt":"2021-11-05T11:26:17","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=401"},"modified":"2022-08-29T09:38:30","modified_gmt":"2022-08-29T09:38:30","slug":"ne-sprasuj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=401","title":{"rendered":"Ne spra\u0161uj \u2026"},"content":{"rendered":"<p>\u2026 kaj lahko tvoja dr\u017eava stori zate, temve\u010d kaj lahko ti stori\u0161 za svojo dr\u017eavo.<\/p>\n<p>Avtorja zapisanega citata je poznal le en sedmo\u0161olec pri pouku etike. <strong>John F. Kennedy<\/strong>. Nekdanji predsednik Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, za katerega pa je sli\u0161alo kar nekaj u\u010dencev. Vpra\u0161anje sem zdru\u017eila z u\u010dno snovjo o dr\u017eavi, domovini. Kljub mojim dvomom, kako bo \u0161lo, so sedmo\u0161olci obeh razredov sodelovali radovedno, celo ognjevito. Za snov smo porabili kar dve uri, v prvi smo se pogovarjali, v drugi so delali miselne vzorce. Ko sem za za\u010detek ure predvajala Zdravljico, so vsi vstali, nekateri sicer potem, ko jih je kak\u0161en so\u0161olec nadrl ali lopnil, a na koncu so stali vsi. Nekateri, pogosteje \u0161portniki, tudi z desnico na srcu. Ganljivo je bilo videti b razred, s katerim sem imela uro na daljavo, saj so bili v karanteni. Ne prvi v tem \u0161olskem letu. Pa so se, ko so sli\u0161ali Zdravljico preko ra\u010dunalnika, za\u010deli kobacati s stolov, kav\u010dev, tal \u2026 En za drugim, bolj po\u010dasi, a na koncu je cel razred stal pred zasloni. Nisem jim rekla, da morajo, sploh nisem rekla ni\u010d. A so, in ko sem izrazila priznanje, sam sli\u0161ala:<\/p>\n<blockquote><p>\u00bbSaj smo mi tudi Slovenci, a ne?\u00ab<br \/>\n\u00bbPa saj je lepo tako.\u00ab<br \/>\n\u00bbDobra je ta de\u017eela, odrasli grdo govorijo o njej.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n<p>Ja, tudi oni so Slovenci. Pogosto celo bolj z veseljem kot odrasli. V vseh \u0161tirih urah nisem sli\u0161ala ni\u010desar negativisti\u010dnega, kritizerskega. Sli\u0161ala pa sem, kako jim je te\u017eko to poslu\u0161ati doma, po televiziji in v\u010dasih od kolegov u\u010diteljev v \u0161oli. Zasmehovanje, omalova\u017eevanje. Pa je povedal Nik, da imamo himno z enim najlep\u0161ih besedil, ki povezuje, zdru\u017euje, pa \u0161e pijemo lahko tako, kot je prav. Ve\u010d kot polovica u\u010dencev je vedela tudi to, kdo je avtor glasbe. So si zapomnili od preteklega leta.<\/p>\n<p>Ko so v naslednji uri zapisovali svoje misli, kaj lahko oni sedaj, danes storijo dobrega za svojo dr\u017eavo, domovino, ni bilo te\u017eko. Niti ni bilo odve\u010d. Tudi idej je bilo mnogo.<\/p>\n<blockquote><p>\u00bbNe smetimo ali pa celo kak\u0161no smet poberemo. Pa koga nahrulimo, \u010de vr\u017ee \u010dik na tla.\u00ab<br \/>\n\u00bbSe vozimo z kolesom in ne sitnarimo star\u0161em, da nas peljejo.\u00ab<br \/>\n\u00bbSe u\u010dimo, \u010de imamo \u017ee \u0161olo zastonj. Bomo enkrat koristni.\u00ab<br \/>\n\u00bbPomagamo ali pa prisilimo druge, da so ok, da ne bomo vsi izpadli budale.\u00ab<br \/>\n\u00bbSe gremo cepit, da bo konec korone.\u00ab<br \/>\n\u00bbUbogamo u\u010ditelje, da ne bodo vsi sitni in \u0161li delat kaj druzga.\u00ab<br \/>\n\u00bbSe u\u010dim slovensko, da bom naredu izpit za dr\u017eavlanstvo, ko se u\u010ditelce tolk matrajo z mano.\u00ab<br \/>\n\u00bbSe ne spravlamo drug na druzga, ko nas je tako malo.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n<p>Res, mogo\u010de se res ne bi spravljali drug na drugega, ko nas je tako malo. Ni potrebno biti hud mentalni genij, da ugotovi\u0161, da nas je res malo. In da je na\u0161a dr\u017eava mlada. Da pa smo si jo dolgo \u017eeleli, da so mnogi na\u0161i predniki hrepeneli in umirali v upanju, da bomo narod s svojo dr\u017eavo, zastavo, himno, parlamentom.<\/p>\n<p>Pri\u0161la sem vsa navdu\u0161ena in polna energije v zbornico in do kosti za\u010dutila mrzel tu\u0161. Na\u0161a mlada u\u010diteljica se je ravno razburjala, da ne zmore ve\u010d. Da v treh tednih ni imela ene proste ure, neprestano nadome\u0161\u010da kolegice v karanteni. Ki so kar naprej doma, ker niso cepljene in u\u010dijo na daljavo samo razrede, ki so doma. Cepljeni pa ne gremo v karanteno in nadome\u0161\u010damo. Teden za tednom. Saj kolegice in kolegi v karanteni, popolnoma zdravi, \u010depijo doma, imajo pla\u010do in delajo manj. V\u010dasih zelo malo. Kolega se je pridu\u0161al, da \u0161e ene srede ne bo zdr\u017eal. Ne more ne po otroke, ne more jih peljati na treninge in no\u010de ve\u010d poslu\u0161ati siren in helikopterjev. \u010cigava svoboda je sedaj to? V samo petih minutah je bil prepir. Ne prvi in tudi ne zadnji. Pa koliko slabe volje. In smo z vso slabo voljo stekli v razrede na naslednjo u\u010dno uro.<\/p>\n<p>Ko sem se peljala domov, sem bila utrujena. Pa ne od pouka, bila sem \u017ealostna kot \u017ee dolgo ne. A smo res tako nizko padli? Vemo, da sta glavna vzvoda vzgoje in socializacije izku\u0161nja in zgled. Kaj dajemo na\u0161im otrokom in tudi na\u0161im u\u010dencem? Zgled, kako se ne znamo sli\u0161ati in dogovoriti? Kako gledamo predvsem nase? Hkrati kri\u010dimo o pravicah, ki da jih imamo. U\u010dencem \u017ee re\u010demo, da ni pravic brez dol\u017enosti. Pa tudi \u017eivimo tako?<\/p>\n<p>Kaj pa pravica Andra\u017ea, sedmo\u0161olca, ki bi se rad cepil, pa mu star\u0161i ne pustijo? In njegova sestra Ina, deveto\u0161olka, ki se je cepila, star\u0161i pa ne vedo? Jim no\u010de povedati, da se ne bodo drli nanjo, saj so ji prepovedali. Je res prav tako? Ko mi je Andra\u017e to povedal, sem \u0161la do nje in jo vpra\u0161ala, ali res ne bi povedala doma. Nekaj minut me sploh ni pogledala, potem pa le rekla, da trenira atletiko, da druga\u010de ne bi mogla, ker bi bila kar naprej v karanteni, in da se ji zdi tako prav. Da ne bo celo \u017eivljenje s star\u0161i, da komaj \u010daka, da ne bo ve\u010d. Ker gledajo samo nase in ji uni\u010dujejo \u017eivljenje, pa \u0161e komu zraven. In ne bo povedala, ker jo bosta potem kaznovala. Saj v bistvu razumem. Star\u0161e pa tudi. Ni hotela, da ju jaz pokli\u010dem. Nekako je le sprejela, da je fer, da vesta in da je \u0161portnica in je pogumna. \u010cez dva dni je poklicala njena mama. Pri\u010dakovala sem, da me bo nadrla, pa me ni. Zahvalila se mi je, da sem vzpodbudila njeno h\u010di, da je doma povedala, da se je cepila, in potem tudi Andra\u017e, da ho\u010de isto. Ker trenira hokej. Da so se pogovarjali. Rekla je, da jima je bilo z mo\u017eem grozno, a sta sprejela. Da njuna resnica mogo\u010de ni za vse. Predvsem pa, da se niso \u010disto odtujili. Ker je to bolj pomembno od cepljenja. Verjetno res, telo marsikaj prenese, du\u0161a ne. Posebej otro\u0161ka.<\/p>\n<p>Ta dru\u017eina je nekaj naredila. Ne vem to\u010dno kaj, a vsaj nekaj. Verjetno dobrega in ne prepozno. Mogo\u010de je po\u010dasi \u010das, da odrasli v tej na\u0161i mali prekrasni de\u017eeli, katere predniki so hrepeneli in delali, naredimo nekaj podobnega. Da mogo\u010de za\u010dnemo iskati skupne vrednote, i\u0161\u010demo re\u0161itve, smo po\u0161teni drug z drugim. Ne prelagamo odgovornosti na druge, ko je vrsta samo na nas. Po\u010dasi sprejemamo tudi svoje odgovornosti, tako kot znanec, ki je celo leto zatrjeval, da je <strong>Janez Jan\u0161a<\/strong> kriv, da je njegova h\u010di odvisna od telefona in zato popolnoma popustila v \u0161oli, \u0161pricala pouk in lagala star\u0161em. Dobro leto sta z \u017eeno potrebovala, da sta ugotovila, da ni bilo krivo \u0161olanje na daljavo, da so bili problemi \u017ee prej. Pa jih nista zaznala, se nista ukvarjala s tem. Da se osamljen, nesre\u010den otrok, ki nima stika s star\u0161i, odtuji. Da lahko la\u017ee, razvije odvisnosti, izgubi vrednote. Ter da je bilo mogo\u010de v redu, da se je vse zgodilo, kot se je, in se tako ve. Sedaj, ne \u0161ele \u010dez nekaj let, ko se ne bi ve\u010d dalo popraviti. Kot pravi znanec, najte\u017eje je bilo priznati sebi, pa tudi vsem drugim. Da mu Jan\u0161a \u0161e vedno ni prav ni\u010d v\u0161e\u010d, da pa nima ni\u010d z njegovo h\u010derko. Kot tudi ne s svobodo, zaupanjem, na\u0161im poklicem. Ker je kar res, da vsak v svojem malem vesolju naredi, kar lahko, in da to ni lahko. Mnogo la\u017ee je narediti ni\u010d in kri\u010dati, da so krivi drugi. Jan\u0161a, ministrica, vsi kreteni naokoli ali pa kar Bog?<\/p>\n<p>Mogo\u010de je, ko razmi\u0161ljamo, komu verjeti, zaupati, smiselno premisliti tudi posledice. Biti konsistenten. Kaj pomeni, da zaupam znanosti? \u010ce zaupam samo, kadar govori tisto, s \u010dimer se strinjam? Zaupam zdravnikom samo, ko jih potrebujem? A res spo\u0161tujem kolege, \u010de me zanimajo samo, ko kaj ho\u010dem jaz? Ogor\u010deni smo nad egocentri\u010dnostjo sodobnih otrok. Pa nismo morda zapadli projekciji? Da na\u0161o egocentri\u010dnost pripi\u0161emo njim? Kolikokrat re\u010demo, da se otrokom ni\u010d ne da. \u0160e misliti ne. Pa je to res? Se mogo\u010de ne da nam? Ker je misliti naporno, uvideti pa \u0161e bolj. Da smo na isti ladji in da ne gre v nedogled, da bi veslali samo nekateri. Sprejeti, da smo v\u010dasih tudi mi tisti, ki ne veslamo, ampak se samo vozimo. <strong>Jonathan Haidt<\/strong> v svoji <em>Hipotezi o sre\u010di<\/em> omenja dru\u017ebene \u00bbzastonkarje\u00ab, ki od dru\u017ebe le jemljejo, participirajo pa ne. Vsaj ne tako, da bi bilo potrebno in koristno tudi za druge. Da ne bomo prej ali slej pri\u0161li do tega, da se bomo pre\u0161teli in metali ljudi s krova ali pa potonili vsi skupaj. Se je v zgodovini \u017ee dogajalo. Ni\u010d posebno novega \u2026<\/p>\n<p>Mogo\u010de bi lahko v zbornicah stopili skupaj, \u010deprav se ne strinjamo v marsi\u010dem. Imamo pa vsaj eno skupno vrednoto. Delati dobro za na\u0161e u\u010dence. Poklicanost u\u010ditelja. Ker u\u010diteljevanje ni samo poklic, je poklicanost s polno odgovornostjo in polno radosti. Bi za za\u010detek sami zase naredili miselni vzorec: Ne spra\u0161uj, kaj lahko \u2026?<\/p>\n<p>Kolumna je bila predhodno objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u2026 kaj lahko tvoja dr\u017eava stori zate, temve\u010d kaj lahko ti stori\u0161 za svojo dr\u017eavo. Avtorja zapisanega citata je poznal le en sedmo\u0161olec pri pouku etike. John F. Kennedy. Nekdanji predsednik Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, za katerega pa je sli\u0161alo kar nekaj u\u010dencev. Vpra\u0161anje sem zdru\u017eila z u\u010dno snovjo o dr\u017eavi, domovini. Kljub mojim dvomom, kako [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":616,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/401"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=401"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/401\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":472,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/401\/revisions\/472"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/616"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=401"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=401"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=401"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}