{"id":403,"date":"2022-01-03T11:25:32","date_gmt":"2022-01-03T11:25:32","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=403"},"modified":"2022-08-29T09:35:58","modified_gmt":"2022-08-29T09:35:58","slug":"o-novoletnih-zaobljubah-zakljuckih-in-zacetkih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=403","title":{"rendered":"O novoletnih zaobljubah, zaklju\u010dkih in za\u010detkih"},"content":{"rendered":"<p>V trenutku, ko pi\u0161em te besede, me preveva nekak\u0161na prazni\u010dna melanholija. Prazniki gredo h koncu, jutri grem nazaj v \u0161olo. Niti ne z odporom, kot vsa leta poprej pa me preveva ob\u010dutek, da so prazniki minili prehitro, da nisem prebrala vseh knjig, ki sem jih na\u010drtovala, nisem poslu\u0161ala vse glasbe, pogledala filmov, nisem \u010dutila nekega miru. Veliko smo bili skupaj, samo z najbli\u017ejimi, tak\u0161ni \u010dasi so, imam pa veliko dru\u017eino. Na\u010drtovala sem \u0161e kaj napisati, biti \u0161e ve\u010d zunaj, v naravi, mogo\u010de tudi pospraviti stanovanje. Vstopiti v novo leto z neko sve\u017eino, energijo, veseljem ne\u010desa novega, bolj\u0161ega.<\/p>\n<p>Bo\u017ei\u010d nam da vsako leto mo\u017enost simbolnega za\u010detka. Dete, Bo\u017eje dete je rojeno v temo no\u010di in prinese lu\u010d. Dobesedno in simbolno. Pastirji, obi\u010dajno ljudstvo, so povabljeni k videnju in doumevanju skrivnosti, modri kralji pa sami opazijo in nekaj naredijo, da so lahko zraven in so tisti, ki lahko prinesejo darila. Spra\u0161ujem se, kje sem jaz? Sem na katerikoli na\u010din lahko pastir, ki opazi in pride, ko se zgodi nekaj lepega? Ali sem mogo\u010de malo modreca, ki i\u0161\u010de in najde? V\u010dasih se mi zdi, da sem kot bedak, ki samo \u010daka, da dobro pride, pa \u0161e opazi ne.<\/p>\n<p>Leto\u0161nji adventni december sem se sicer uspela lotiti vsaj enega malega \u00bbprojekta\u00ab, in sicer sem opazovala, iskala dobro v mojem svetu. Ker sem vrhunski strokovnjak v iskanju in opa\u017eanju problemov, katastrof, sitnosti, sem se odlo\u010dila dobesedno zapisati, ko najdem dobro in prijazno, ter o najdbi tudi pripovedovati drugim. Presenetilo me je, koliko dobrega in prijaznega je bilo okoli mene, in priznam, \u010de ne bi bila na \u00bbmisiji\u00ab, verjetno vsega tega ne bi opazila. Ko me prodajalka sama od sebe povpra\u0161a, kaj i\u0161\u010dem. Ko se vozniki v jutranji konici kak\u0161en dan spodobno razvrstijo in v tistem trenutku nih\u010de ne zapelje ob rde\u010di lu\u010di v kri\u017ei\u0161\u010de in povzro\u010di zastoj vseh drugih, da dobi pol minute prednosti. Ko se na ulici, zami\u0161ljena kot sem, skoraj zaletim v drugega, pa se mi ta le nasmehne. Ko u\u010dence povabim k prostovoljnemu projektu, ki ne da nikakr\u0161nega benefita, pa se jih kar nekaj odzove. Ko kolegica v zbornici, utrujena od stalnega nadome\u0161\u010danja, ne znori, ko jo povabim v delovno skupino.<\/p>\n<p>Ne bom rekla, da je vsak \u010dlovek tudi dober. Nisem gotova, da je tako. Verjetno bo bolj res, da je vsak lahko tudi dober in prijazen, \u010de se tako odlo\u010di. Kar sem ugotovila, je to, da se mnogo ljudi resni\u010dno tako odlo\u010di. In da je dobrote, prijaznosti, potrpe\u017eljivosti okoli mene mnogo ve\u010d, kot je spontano opazim. Posebej, \u010de gledam poro\u010dila in berem dnevno \u010dasopisje. Kot bi me kdo \u017eelel namensko prepri\u010dati, da je vse slabo. Resda \u017eivimo v subjektivisti\u010dni dru\u017ebi, v kateri lahko isto stvar vidimo, prepoznamo na neskon\u010dno veliko na\u010dinov. Tako je lahko isto dejanje prepoznano kot dobro ali pa tudi ne. In tako je lahko mogo\u010de tudi samo jamrati in stresati slabo voljo, opozarjati na vse mogo\u010de zarote. Pa vendar, vre\u010di na tla \u010digumi pa\u010d ni dobro. Ne vidim nikakr\u0161ne pravice do subjektivnega pogleda. Do vrivanja na kri\u017ei\u0161\u010du ali v vrsti pri mesarju tudi ne. Bi lahko to ozna\u010dili kot zgolj slabo in narobe ter to tudi povedali in kaj storili proti temu?<\/p>\n<p>Po drugi strani pa, ali je nesti vre\u010do sosedi po stopnicah, se nasmehniti vozniku LPP, za\u017eeleti sre\u010dno policistu, preprosto samo dobro? Mogo\u010de tudi kupiti darila pri ljudeh, ki se trudijo nekaj izdelati sami, kupiti kozo za afri\u0161ke dru\u017eine ali pa preprosto samo nameniti nekaj denarja za nekoga? Ne pa se prito\u017eevati o kapitalisti\u010dnem bogatenju in znositi pol pla\u010de v trgovske centre.<\/p>\n<p>V letu, ki odhaja, me je fasciniralo spoznanje, da je \u010dlove\u0161ka vrsta \u017ee od za\u010detka \u010dasa, ki ga pomnimo, \u017eelela biti bolj\u0161a. Vsaj nekateri so to \u017eeleli in se mo\u010dno trudili. V\u010dasih se je temu reklo krepiti vrline, biti bolj kreposten, biti preprosto \u010dim bolj\u0161a verzija samega sebe. Mogo\u010de je danes to osebnostna rast. Nisem pa \u010disto gotova, ker ne gre predvsem zato, da je bolje meni, gre za to, da postanem bolj\u0161i \u010dlovek in s tem pridobim tudi zadovoljstvo s seboj.<\/p>\n<p>V prihajajo\u010dem letu bom tako krepila svoje vrline, na\u010drtno postajala bolj\u0161i \u010dlovek. Za za\u010detek se bom \u0161e vsaj kak mesec u\u010dila videti dobro, pri \u010demer sem dodala cilj, da ko naletim na slabo voljo, hudobijo, tudi kaj naredim glede tega. Nato bom trenirala potrpe\u017eljivost, ker mi le-ta res ne gre. Nekje spomladi se bom kon\u010dno nau\u010dila govoriti manj. Ne poslu\u0161ati ve\u010d, to mi gre kar dobro, toda po drugi strani kar naprej govorim. Naslednja je delavnost, ki jo sicer zelo visoko cenim in hitro opazim le\u017eernost in lenobo pri drugih. \u010ce sem po\u0161tena in v\u010dasih sem, se tudi jaz lahko \u0161e mo\u010dno izbolj\u0161am. Naredim stvari do roka, skuham za kak\u0161en dan v naprej, naredim stvari takrat, ko je \u010das, in ne takrat, ko je \u017ee nujno. Vse tisto, kar suvereno razlagam v razredu, tiho, sama pri sebi, pa to\u010dno vem, kako je.<\/p>\n<p>Novoletne zaobljube so super. Vsako leto nam dajo novo mo\u017enost, da naredimo nekaj iz sebe, da postanemo bolj\u0161i. Da \u017ee kon\u010dno prese\u017eemo na\u0161o lenobnost, ki nam omogo\u010da, da naredimo bolj malo. Ni prehuda zaobljuba, da \u017ee kon\u010dno pospravimo klet, pridelamo nekaj svoje zelenjave na mestu nekoristne zelenice, gremo v vsakem vremenu ven, se prenehamo basati s pi\u0161koti pred televizijo ter le to ugasnemo tri ve\u010dere na teden in \u017ee kon\u010dno preberemo kak\u0161no knjigo. Vsakdanjosti, ki bodo naredile na\u0161 svet bolj\u0161i. Nedvomno, ni\u010d subjektivno. Pa tudi mi bomo vedeli, da zmoremo, da smo junaki na\u0161ih \u017eivljenj. Kar je te\u017eko, namre\u010d cenimo, za kar smo se potrudili, ljubimo. Naj nas na\u0161e novoletne zaobljube popeljejo v \u0161e eno \u010dudovito, skrivnostno, naporno leto. Sre\u010dno!<\/p>\n<p>Kolumna je bila predhodno objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V trenutku, ko pi\u0161em te besede, me preveva nekak\u0161na prazni\u010dna melanholija. Prazniki gredo h koncu, jutri grem nazaj v \u0161olo. Niti ne z odporom, kot vsa leta poprej pa me preveva ob\u010dutek, da so prazniki minili prehitro, da nisem prebrala vseh knjig, ki sem jih na\u010drtovala, nisem poslu\u0161ala vse glasbe, pogledala filmov, nisem \u010dutila nekega [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":615,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/403"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=403"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/403\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":470,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/403\/revisions\/470"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=403"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=403"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=403"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}