{"id":574,"date":"2022-08-24T11:35:29","date_gmt":"2022-08-24T11:35:29","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=574"},"modified":"2023-08-18T11:31:16","modified_gmt":"2023-08-18T11:31:16","slug":"1-del-most-na-soci-tolmin-podbela-in-detektiv-dante","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=574","title":{"rendered":"1. del – Vse se prepleta; Most na So\u010di, Tolmin"},"content":{"rendered":"

Prvi dan popotovanja. Bila sva prav po\u010ditni\u0161ko spro\u0161\u010dena, ni se mudilo. Ljubljana se je od naju poslovila z hladom, pr\u0161enjem in meglo. Sedla sem v avto z dvojnimi dolgimi rokavi, pri\u017egala sva gretje. Bila sem prezadovoljna, da se je obdobje \u0161otorjenja ob Nadi\u017ei kon\u010dalo. Leto na leto me je zeblo in vremena sem se pogosto prav bala. Ali pa vsaj no\u010di. Kot je obi\u010dajno se bolj pogosto spomnim kristalne Nadi\u017ee, ognja ob ve\u010derih, razigranih otrok, ponosnih gora … a ko se zgodi poletni hlad in megla me zazebe do kosti. Popotovala sva preko \u017deleznikov in ko se je za\u010dela cesta spu\u0161\u010dati v dolino Gorice, se je temperatura dvigala in sonce brezsramno sijalo. Saj je v bistvu drago sonce letos s svojim pojavljanjem kar pretiravalo ali pa je de\u017e preve\u010d srame\u017eljiv, saj \u017ee kak\u0161en mesec resno ob\u010dutimo su\u0161o. Drevesa so predvsem na prisojnih pobo\u010djih mo\u010dno rjava, presu\u0161ena, tudi mnogi potoki so le obet nekdanje sve\u017eine.<\/p>\n

Prvi\u010d sva se ustavila v Mostu na So\u010di ali Sveti Luciji na So\u010di, kot se je kraj imenoval do leta 1952. Potem pa se je povojna komunisti\u010dna oblast odlo\u010dila, da tako ime pa\u010d ne gre in se je zgodil Most na So\u010di. Od danes naprej bo zame ponovno Sveta Lucija. A ni lepo ime?<\/p>\n

Seveda sva si pogledalo ne\u017eno cerkvico posve\u010deno Sveti Luciji, se sprehodila med hi\u0161kami in po u\u010dni poti. Le-ta je super zabavna, saj ima postojanke kar naprej in mnogo njih. Sploh jih ni te\u017eko najti in po\u010duti\u0161 se kot neverjetno uspe\u0161en raziskovalec. Pot se za\u010dne na osrednje trgu z kopijo gr\u0161ke skledice, ki so jo na\u0161li v bli\u017eini, nato pa popelje po vseh malih in velikih zanimivosti Svete Lucije.<\/p>\n

\"\"
Prijazna Sveta Lucija z Kraljevimi freskami.<\/figcaption><\/figure>\n

Dan je postal topel, midva pa la\u010dna in utrujena. Pa \u0161e vedno radovedna. Hitro kosilo ob reki, za hrano sva se borila z hordo os, tako hitro \u017ee dolgo nisem jedla. Nato pa sre\u010danje s \u0161e eno Lucijo, barko, ki vse radovedne\u017ee popelje po jezeru in gori na obisk soto\u010dja So\u010de in Idrijce. Preizkusila sem se v upravljanju barke. Kapitan je zabaven, ne dopusti dolg\u010dasa, poln zanimivih podatkov, anekdot ter zgodbic. Negova gospa pa poskrbi za kavico ali kaj drugega nujno potrebnega. Popolna oskrba za neverjetno prijetno plovbo med odtenki modrozelene.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Tako gre \u0161e bolje. V jezeru pa skupaj So\u010da in Idrijca. Ne skupaj, ne zme\u0161ani, ampak So\u010da spodaj in Idrijca zgoraj. To se v bistvu tudi to\u010dno tako vidi. Reki se preprosto ne zme\u0161ata, te\u010deta skupaj, objeti, prepleteni, a samosvoji.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Poslovila sva se od lepotice v spodnjem toku, se naravnala na sever, med planine do Tolmina. Najprej sva \u0161e imela idejo kavice na trgu v Tolminu, a nekako ni \u0161lo. Pri\u0161la sva iz miru spodnjega dela So\u010de, lenobnosti zrele reke, v nemirno, razigrano prestolnico zmajarjev, vsakovrstnih raftarjev in bolj ali manj navdihnjenih \u017eurerjev vseh vrst. V Tolminu se res lahko zamoti\u0161 in izstopi\u0161 iz obi\u010dajnih ritmov vsakdana. \u010ce \u017ee ne gre\u0161 pohajati po gorah s katerimi je posuta okolica Tolmina in se ne prepusti\u0161 brzicam na mnogovrstnih sodobnih vodnih prevoznih sredstvih, ti \u0161e vedno ostane Soto\u010dje s svojimi raznovrstnimi festivali. V\u010dasih bi se prav rada pogovorila z kak\u0161nim drevesom, postrvjo ali sovo, a se bolje \u017eivi ob reggae festivalu, heavy metalu ali pa so jim ljub\u0161e ustvarjalne ure Sajete. Ali mogo\u010de kaj drugega. Jim je v\u0161e\u010d jesen, ko se vse umiri ali pa se veselijo pomladi s svojim obetom cirkusa in razigranosti.<\/p>\n

Torej, Tolmin je bil za naju \u010disto preve\u010d razburljiv, pa sva \u0161la pohajati po koritih Tolminke. In dobila svojo dozo razburljivosti ter dru\u017eenja z mnogimi ljudje od vsepovsod. O\u010ditno nama je bila dolo\u010dena doza skupnosti za danes usojena in ne da se ube\u017eati. Ko sem gospodi\u010dno za blagajno pobarala na katerem delu je mogo\u010de celo sli\u0161ati vodo in ptice, se je najprej samo posmehnila.<\/p>\n

“Gospa, gne\u010da je povsod, pti\u010di se itak derejo, vode skoraj ni. Letos je su\u0161a in se vsi turisti nagnetejo okoli tistih nekaj tolmun\u010dkov.” Pa je opazila, kako mi je obraz potemnel v razo\u010daranju, vzela zemljevid in nama narisala pot, ki je bila obratna od priporo\u010dene in ozna\u010dila dele, ki so po njenem mnenju enakovredni najbolj priljubljenim to\u010dkam. Ker pa niso ozna\u010deni kot nekaj posebnega, niso del “zgodbe”, jim lahko navdahne\u0161 zgodbo sam.<\/p>\n

V Tolminskih koritih smo bili kar nekajkrat z dekleti, ko so bile mlaj\u0161e in smo dopustovali na Tolminskem. Veselila sem se ponovnega obiska teh krajev brez letanja za polmetrskimi raziskovalkami, brez skrbi ali je prva pomo\u010d v nahrbtniku in urejanju neprestanega lulanja in iskanja prigrizkov. Ko se lahko kon\u010dno v svojem ritmu premika\u0161 in v nostalgi\u010dnih spominih na prej omenjeno tekanje zre\u0161 v turkizni \u010dude\u017e.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Termalni izvir, okoli 22 stopinj. Redko se ga lahko vidi, le ob nizkem vodostaju. Seveda ni dovoljeno bresti po vodi in potipati, \u010de je res toplo. Se mi je pa res voda malo ni\u017ee, ko lahko stopi\u0161 vanjo, zdela kar malo manj strupeno mrzla.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Uresni\u010denje sanj je lahko tudi tak\u0161no. Verjetno je \u017ee nekaj let visela v zraku \u017eelja, hrepenenje po gorski reki, ki obliva pregreto ko\u017eo. In danes sva zado\u0161\u010denje \u0161e odlagala vse do popoldneva. Bistra, hladna, divja voda.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Te kapelice prej \u0161e nisem opazila. Pa je prav ob poti. Takole umirjeno in brez\u010dasno zre Marija skozi re\u0161etke na pot tiso\u010derih popotnikov, turistov. Nekateri jo opazijo, pozdravijo, se priporo\u010dijo, mnogi ne. Pokri\u017eala sem se, zahvalila za varno pot, za vse lepoto, ki jo gledam in vso ljubezen, ki je okoli mene. Zanimivo je videti reakcijo ljudi, kadar to naredim na javnem kraju. Ni se mi \u0161e zgodilo, da bi se kdo obregnil. Nekateri se nasmehnejo, kdo pokima, najpogosteje pa se \u0161e kdo ustavi, nekateri tudi z trenutkom ti\u0161ine.<\/p>\n

Nato pa v te\u017eko pri\u010dakovano Podbelo, najin dom za naslednje \u0161tiri dni. Podbela ni ravno labod slovenskih vasi. Ko sva se na pozni popoldan pripeljala v vas, me je spreletelo umanjkanje lepega. Stara, bene\u0161ka vas, je bila leta 1976 prakti\u010dno v celoti poru\u0161ena, ljudje pa brez strehe nad glavo. Tako se je kar hitro naredilo novo vas, zdru\u017ebo bolj ali manj podobnih monta\u017enih hi\u0161. Nedvomno so bila dragocena streha nad glavo in verjetno so tudi prakti\u010dne in zato ljubljene in spo\u0161tovane. Niso pa lepoti\u010dke. Nekako kot moj pralni stroj, brez njega bi mi res trda predla in neskon\u010dno ga cenim, hkrati pa mi je njegova grdota skoraj presunljiva.<\/p>\n

Tudi najin apartmaj\u010dek je v enakem kontekstu. Ima vse, kar je potrebno, prakti\u010dno zasnovo, funkcionalno kuhinjo, parkiri\u0161\u010de pred vrati, prostor za kolesa … ni\u010d odve\u010dnega in nobena stvar ni lepa. Imenovala sem ga “grdek” in v naslednjih dneh se mi je s svojo nebahavostjo, prakti\u010dno skromnostjo, prav prikupil.<\/p>\n

Pri name\u0161\u010danju v za\u010dasni dom, so seveda najve\u010d prostora ponovno zavzele knjige. Na vseh potovanjih je tako. \u010ce pa popotujemo z avtom, si res dam du\u0161ka in treniram soprogovo tolerantnost in potrpe\u017eljivost. Knjige so v prostor vnesle potrebno milino, eleganco in obet zanimivosti. Nabrala sem pisano dru\u0161\u010dino prete\u017eno slovenskih avtorjev. Ker iz Podbele nadaljujeva pot v Furlanijo in naprej na tr\u017ea\u0161ko, so bili z nama poleg ve\u010dnega Gregor\u010di\u010da<\/strong> tudi Pahor<\/strong>, Rebula<\/strong>, So\u0161i\u010d<\/strong>. Posebej sem se veselila Reke<\/em> Vilme Puri\u010d<\/strong>. Prihranila sem si jo za Timavo. Vzela sem tudi Dantejev<\/strong> Pekel<\/em>, saj naj bi se jama, ki jo nameravava obiskati, tako imenovala po njegovem opisu.<\/p>\n

\"Podbela<\/p>\n

Zve\u010der pa sem nameravala zaklju\u010diti s Komelovim<\/strong> Detektivom Dantejem<\/em>. Ni me pritegnil tako kot Medso\u010dje<\/em> ali \u0161e zgodnej\u0161i Pianistov dotik<\/em>. Ko sva se namestila in naselila v za\u010dasni domek, sva si privo\u0161\u010dila sprehod do Nadi\u017ee. Da pozdraviva ljubo reko. Pogledala sva \u0161e kamp in do\u017eivela nenavaden deja-vu. Kot leta nazaj … seveda je nekaj novosti predvsem na servisnem delu, klientela pa podobna, otro\u0161ko igri\u0161\u010de polno, otroci in psi\u010dki pa tudi sicer vsepovsod. Hitro sva obrnila nazaj k Nadi\u017ei, ki se je le\u017eerno motovilila v ne\u017eni svetlobi ve\u010dera. Kako neverjetno malo vode! Kar malo naju je potrlo, saj sva vedela, da je su\u0161a, a takole?<\/p>\n

<\/p>\n

Med sprehodom sem premi\u0161ljevala, kje je moj problem z Komelom in Detektivom Dantejem. Saj knjiga ni slaba, je pa napisana v \u010dasu epidemije covida-19 in prej\u0161nje vlade. Lansko poletje sem v Novem mestu, na dvori\u0161\u010du Knjigarne Goga, poslu\u0161ala pogovor s Komelom in Golobom<\/strong>. Klepet o knjigah se je sprevrgel v brutalno posmehovanje takratni desni politiki in zasmehovanju vidnej\u0161ih politikov. Zdelo se mi je, da poslu\u0161am ceneni aktivizem in oba avtorja sta v mojih o\u010deh izgubila mnogo kredibilnosti in v\u0161e\u010dnosti. Tudi zato, ker sta oba v knjige tudi vpletla svoja politi\u010dna stali\u0161\u010da. Saj je knjiga, umetnost, vedno tudi politi\u010dno sporo\u010dilo, s samim obstojem je. Vendar pa le-to sporo\u010da z zgodbo, ne pa da je zgodba sredstvo.<\/p>\n

Zve\u010der sem se potrudila z preostalimi stranmi in z veseljem zaprla platnice. Sedaj se po\u010ditnice za\u010dnejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi dan popotovanja. Bila sva prav po\u010ditni\u0161ko spro\u0161\u010dena, ni se mudilo. Ljubljana se je od naju poslovila z hladom, pr\u0161enjem in meglo. Sedla sem v avto z dvojnimi dolgimi rokavi, pri\u017egala sva gretje. Bila sem prezadovoljna, da se je obdobje \u0161otorjenja ob Nadi\u017ei kon\u010dalo. Leto na leto me je zeblo in vremena sem se pogosto […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":634,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[11],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/574"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=574"}],"version-history":[{"count":28,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/574\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1513,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/574\/revisions\/1513"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/634"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=574"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=574"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=574"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}