Od dokumentiranega nastanka \u010dlove\u0161kega sveta potekajo bolj ali manj dostojna usklajevanja, kdo ima prav, in \u0161e bolj temeljno, kaj je res. Kaj je \u00bbResnica\u00ab? Ker Resnica definira svobodo. V klasi\u010dni Gr\u010diji je svoboda pomenila \u00bbiskanje in upo\u0161tevanje Postave, Resnice\u00ab, Resnica pa je pogosto izena\u010dena z Lepoto, Lepim. Mnogo prizadevnih, inteligentnih ljudi je razmi\u0161ljalo, iskalo, kaj naj bi to Resni\u010dno, Lepo pravzaprav bilo in kako to vpliva na nas.<\/p>\n
Kr\u0161\u010danstvo je v omenjeno ena\u010dbo dodalo \u0161e \u00bbSvobodno voljo\u00ab, ki nam jo je naklonil ljubi Bog. Verjetno ni \u0161lo druga\u010de, Adam in Eva nista ubogala in naredila, kar se jima re\u010de, niti v raju ne. A Svobodna volja ni igra\u010dka, pride v paketu z odgovornostjo. Sedaj se svobodno odlo\u010dim, kar smatram, po temeljitem anti\u010dnem iskanju in premisleku, da je Resnica, ergo, kaj je prav, in nato to naredim. In prevzamem odgovornost.<\/p>\n
Omenjen sistem je bolj ali manj deloval tiso\u010dletja. Kot vedno med ljudmi, so eni zadevo dojeli bolj, nekateri manj in nekateri sploh ne. Vpeljava Boga je omogo\u010dala, da tudi tisti, ki jim ni preve\u010d do razmi\u0161ljanja in mu\u010denja svojega podstre\u0161ja, lahko samo re\u010dejo, da je tako pa\u010d Bog rekel in imajo neizmerno jasne smernice delovanja, s predvideno nagrado in kaznijo vred. Podala je eti\u010dni in moralni okvir, ki je onemogo\u010dil relevanten zdrs v subjektivnosti in posledi\u010dni kaos.<\/p>\n
Sedaj \u017eivimo v \u010dasih, polnih izzivov. Danes Resnica ni ena sama. Imamo jih ne\u0161teto, saj ima vsak svojo. S tem pa je kot z Zdravo pametjo, \u0161e nih\u010de ni rekel, da je ima premalo. Torej imamo vsi ravno prav pameti, nekateri menijo, da je imajo tudi kar veliko, in vsi imamo prav. Ker ima lahko vsakdo prav in torej vsi vemo v bistvu vse. Ker \u010de ima vsakdo prav, tudi vsakdo ve. Stvar pa se na \u017ealost zaplete pri tem, da ko imamo prav vsi, na koncu nima nobeden ter se izgubljamo v neskon\u010dne pregovarjanju, \u010digav prav, ki ga seveda imamo vsi, in to pravega, bomo upo\u0161tevali. Na posebno zanimiv na\u010din se to ka\u017ee v \u0161oli.<\/p>\n
Rada imam operne predstave. Tudi kak\u0161ne druge, a opera mi je res ljuba. Tako sem lani, malo tudi po slu\u010daju, gledala tri predstave Romea in Julije. Dve operni in eno baletno. Vse tri so bile \u00bbreinterpretacije\u00ab, dve sem gledala v okviru abonmaja \u00bbOperna klasika\u00ab. Ker nisem razumela, kako gre skupaj klasika in reinterpretacija, sem se pozanimala pri osebju. Ti so izredno prijazno in vljudno pojasnili, da res ne vedo, kako je do tega pri\u0161lo, in da naj se o tem pozanimam na upravi. In sem se. Sedaj vem, da so umetniki, beri tisti, ki se definirajo za umetnike, pri obravnavi dela svobodni in da je v gledali\u0161kem listu, ki sem ga dobila, vse to lepo razlo\u017eeno. Kar dr\u017ei, sitnost je le v tem, da ko sem pla\u010dala abonma ali kupila vstopnice, gledali\u0161ka lista nisem dobila (ker jih \u0161e ni bilo) ali pa vzela (ker sem kupila vstopnice po spletu). Prijazen, izredno vljuden gospod mi je tudi razlo\u017eil, da so umetniki podali svoje videnje Shakespearove drame, tragedije, in jo tudi umestili v sodoben \u010das ter nagovarjali sodobne realnosti. Tako smo gledali druga\u010dne opise odnosov med dru\u017einama, napol gole glavne like v \u010drnem, grand finale pa je bila reinterpretacija v obliki Romee in Julije, in tako je zgodba postala vpra\u0161anje spolne usmerjenosti. Mogo\u010de bi se Shakespeare zabaval ali pa obra\u010dal v grobu. Kdo ve, vpra\u0161ati ga pa\u010d ni mogo\u010de. Moje mladince, s katerimi sem gledala predstavo, sem vzpodbudila, beri \u00bbprisilila\u00ab, v ponovno branje originala, da vzpostavim red stvari in Resnico, a abonmaja ne bom imela ve\u010d.<\/p>\n
Zanimivo pa mi je bilo in mi je \u0161e vedno, s kak\u0161no lahkotnostjo predstavimo dan danes svoje videnje kot Resnico. In da to lahko zajema celo tak\u0161ne spomenike, kot je Shakespeare. Tak\u0161nih primerov je \u0161e mnogo, naj ostanem le pri tem. Spra\u0161evala sem se, ali umetniki in tisti, ki se definirajo kot umetniki, res ne vidijo ve\u010d ni\u010d koristnega v predstavitvi drame kot tak\u0161ne, in \u0161e bolj, ali res nimajo umetni\u0161ke volje predstaviti svojega avtorskega dela na teme, ki jih zanimajo, intrigirajo. Z veseljem bi spremljala operno predstavo na temo lezbi\u010dne ljubezni in umestitve le te v trenutni svet. Vem, da nove dru\u017ebene vzorce najla\u017ee vzpostavi\u0161 tako, da jih opre\u0161 na \u017ee znano, \u017ee sprejeto, torej na Shakespeara. Ali pa karkoli \u017ee znanega in \u017ee sprejetega. Poleg skromnosti umetni\u0161kega izraza me moti tudi cenena manipulativnost opisane uporabe umetnosti.<\/p>\n
Pa se vrnimo k \u0161oli. V \u0161olskem letu, ki se je izteklo, sem mnogo \u010dasa in besed namenila sedmo\u0161olcem, s katerimi smo debatirali o razliki med mnenjem in vedenjem. Mnenje je trenuten preblisk misli in emocij, ni posledica poglobljenega, z argumenti podprtega razmi\u0161ljanja in iskanja. Ko se v katerokoli zadevo poglobimo, imamo mo\u017enost, da se prigrebemo do vedenja. To je kar dolgotrajen, pogosto celo mu\u010den proces, ki lahko celo zamaje dotedanje vzorce mi\u0161ljenja in vedenja. Ljudje na splo\u0161no nismo pretirano zainteresirani, da bi to po\u010deli. \u0160e posebej tega raziskovanja ne maramo, \u010de zajema raziskovanje argumentov, ki so nasprotni na\u0161im. Splet je idealen prostor, ki omogo\u010da, da to ni potrebno. Algoritmi nam z veseljem predstavljajo samo dolo\u010dene, \u017ee prej iskane vzorce informacij, in mi imamo ob\u010dutek, da smo se pozanimali, \u010deprav smo na stvar gledali dosledno le z ene strani. Knjige so manj uporabniku prijazne in tam pa\u010d pi\u0161e, kar je natisnjeno, in pod besedo Svoboda npr. se bo na\u0161lo marsikaj, kar sodoben \u010dlovek raje ne bi bral. Ker ne pi\u0161e, da Svoboda pomeni, da po\u010dne\u0161, kar se ti zljubi, in Svoboda govora tudi ne pomeni, da re\u010de\u0161, kar ti pride na misel, \u0161e posebej, ko je le-to nespo\u0161tljivo, nevljudno in \u017ealjivo. Do kogarkoli pa\u010d \u017ee.<\/p>\n
Moram re\u010di, da so sedmo\u0161olci kar z veseljem zapopadli idejo raziskovanja odnosa med mnenjem in vedenjem, \u0161e posebej lu\u0161tno je bilo argumentirati v smislu: \u00bbMami, a je to tvoje mnenje ali ti to ve\u0161?\u00ab in seveda tudi \u00bbU\u010diteljica, a vi to veste, a samo mislite, da je tako?\u00ab Predstavljen vzorec je bil izredno uporaben, tako pri debati, ali je Ronaldo sploh \u0161e kaj vreden igralec, ali so Zvezdne steze napoved prihodnosti, zgodba Harry Potterja ksenofobna, pospravljanje nujno in negativna ocena ustrezna. Najprej sem se ustra\u0161ila, da razvijajo\u010dih se glav ne u\u010dim subjektivnosti in ideje, da imajo lahko kar sami po sebi prav. Pa mladi ne razo\u010darajo tako hitro. Sami zase so se pogosto izgubljali v udobju ideje, jaz tako mislim, torej je to Resnica. Ko smo se pogovarjali, pa so hitro dojemali razliko in se trudili iskati in poiskati argumente ter moralni kod, ki bi lahko bil relevanten, in tako pri mnogih vpra\u0161anjih pri\u0161li vsaj do na\u010dina razmi\u0161ljanja in spo\u0161tljivosti, \u010de \u017ee do skupne resnice ne. Kot na primer pri vpra\u0161anju, ali bi lahko Trump re\u0161il Ameriko ali jo pogubil, in posledi\u010dno, ali je Jan\u0161a narodni junak, ki se bo zapisal v zgodovino, ali pa neverjetna zgaga, ki bi resni\u010dno moral v penzijo v svojo ko\u010do globoko v Trenti. Presenetilo jih je, kako lahkotno opletamo z mnenji, kako strastno jih \u010dutimo in kako globoko napa\u010dna so lahko. In kako neskon\u010dno zoprn je ob\u010dutek, ko nimamo ve\u010d nobenega pametnega argumenta, npr. za uporabo elektri\u010dnih skirojev, pa se nam je tako fino udobno voziti z njimi.<\/p>\n
Napisano predajam kot uvod v \u0161olsko leto, ki prihaja, ko se bomo \u00bbusklajevali\u00ab, kaj nam je za storiti z u\u010denci, ki nas ne upo\u0161tevajo. Pa s tistimi, ki obupujejo. Da ne govorim o star\u0161ih, ki vse vedo in nas u\u010dijo pou\u010devanja in ocenjevanja, in o oblasti, ki za to, da nas vodi, ne potrebuje ure v razredu. Mogo\u010de je po\u010dasi pri\u0161el \u010das, da tudi mi trdno usidramo svoje vedenje in se ne zana\u0161amo na uporabo mnenj. Ker to, kar nam prebliskne zaznavo, v\u010dasih ni drugega kot okru\u0161ek misli in emocij ter nima temelja v na\u0161i strokovnosti in \u010dlove\u010dnosti. Do tega se je potrebno prigrebsti, v\u010dasih s hudo muko in neugodjem soo\u010danja s seboj in tudi s priznanjem kak\u0161ne napake. Ko pa pridemo tja, do vedenja, ko vemo, kaj je Resnica, pa kot vsi veliki postanemo tudi malo skromni, saj kot Sokrat, vemo celo, da \u010desa ne vemo. Tako pa se za\u010dnejo vsi dobri dialogi. Argumentirano iskanje re\u0161itev, za\u010dinjeno s \u010dlove\u010dnostjo in temelje\u010do na tistem, kar \u017ee vemo. Da se otroci razvijajo, da so vsak dan malo druga\u010dni. Da v \u0161oli ni\u010d ni zares lahko, \u010deprav je pogosto preprosto. Da so u\u010denci na nek na\u010din tudi na\u0161i, \u010deprav so otroci nekoga drugega. Da humor povezuje, skupno delo pa tudi. In da je delati pa\u010d treba, \u010de ho\u010de\u0161, da je nekaj narejeno. In da to velja za vse.<\/p>\n
Veliko uspeha v novem \u0161olskem letu, za\u010dinjenega z Resnico in osvobojenega cenene subjektivnosti in navidezne svobode. Tudi svobode govora, ki naj jo raje zamenja dostojanstven dialog. Pot je mogo\u010de te\u017eja, pripelje pa dlje.<\/p>\n
Kolumna je bila predhodno objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Od dokumentiranega nastanka \u010dlove\u0161kega sveta potekajo bolj ali manj dostojna usklajevanja, kdo ima prav, in \u0161e bolj temeljno, kaj je res. Kaj je \u00bbResnica\u00ab? Ker Resnica definira svobodo. V klasi\u010dni Gr\u010diji je svoboda pomenila \u00bbiskanje in upo\u0161tevanje Postave, Resnice\u00ab, Resnica pa je pogosto izena\u010dena z Lepoto, Lepim. Mnogo prizadevnih, inteligentnih ljudi je razmi\u0161ljalo, iskalo, kaj […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":628,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/624"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=624"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/624\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2705,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/624\/revisions\/2705"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/628"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=624"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=624"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=624"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}