Septembra imamo na \u0161olah mnogo opravka z raznoraznimi variantami individualnosti. Razni statusi, prilagoditve, posebnosti. In \u0161tetje, koliko u\u010dencev na razred je, recimo, \u00bbobi\u010dajnih\u00ab.<\/p>\n
Kak\u0161en teden nazaj sem bila povabljena, da izvedem predavanje v hrva\u0161ki Istri, in potrebno je bilo pre\u010dkati mejo. Do mejnega prehoda je nekaj metrov dvopasovnice, kolegi obmejne policije pa so se odlo\u010dili za eno vrsto. Kar je pomenilo, da smo prikazali tako na\u0161e zmo\u017enosti opazovanja, hitrosti reagiranja in manir ali bolje re\u010deno neotesanosti. Ve\u010dina voznikov je hitro ugotovila, da je vrsta ena in se tja tudi postavila. Tudi tisti iz desne kolone, ki so s smernikom \u010dakali, da se priklju\u010dijo. Nekateri, bolj po\u010dasi dojemajo\u010di, so po desni prehiteli avto ali dva, nato dojeli, se ustavili, pri\u017egali smernik (ne hecam se, v tem vrstnem redu) in \u010dakali, da jih kdo spusti.<\/p>\n
Manj\u0161i dele\u017e, recimo vsak peti, \u0161esti avto, pa je po desni peljal \u010dim dalj, \u010de se da do za\u010detka kolone, pri\u017egal smernik in se na centimetre pribli\u017eeval vozilom v vrsti, dokler ga ni nekdo spustil.<\/p>\n
Zadeva me je za\u010dela jeziti \u017ee ob \u00bbspu\u0161\u010danju\u00ab. Res je, delam v \u0161oli in imam zaradi t. i. spu\u0161\u010danja dnevne \u00bbdebate\u00ab. V\u010dasih mirne, pogosto pa izrazito energi\u010dne, neredko nekomu prekipi in preide od besed k porivanju in udarcem. Temeljno vpra\u0161anje je, ali je fer nekoga spustiti, \u010de za teboj \u010dakajo tudi drugi in le-ti niso pri volji spustiti tujega so\u0161olca ali so\u0161olke. Ravno to je bil v vrsti pred mejo tudi moj problem. Mogo\u010de voznikom pred menoj ni mar, \u010de \u010dakajo dlje, mogo\u010de se jim ne da ukvarjati z vso zadevo. Mogo\u010de tudi res verjamejo, da so \u00bbvriva\u010di\u00ab spregledali, kje se za\u010dne vrsta, ali pa ne vidijo, kako bi lahko bilo druga\u010de. Vse je mogo\u010de, verjetnih je \u0161e nekaj razlag. Mene, ki stojim v vrsti, se ne ti\u010de nobena. Nobena ne velja zame, za nobeno se nisem odlo\u010dila. In to me seveda razjezi. Ravno tako v trgovini ali pa na smu\u010di\u0161\u010du.<\/p>\n
Sama pri sebi sem se razburjala in zgra\u017eala nad pohlevnostjo voznikov, ki so spu\u0161\u010dali prehitevalce po desni. Nato pa je pri\u0161la vrsta name. Kak\u0161na tri vozila pred kabinami policije, se na moji desni znajde nos avta in se po\u010dasi premika v varnostno razdaljo med predhodnim in mojim vozilom. Ker \u017eelim biti konsistentna sama s seboj, premaknem vozilo in zaprem vrzel med avtomobiloma. Ko voznik dojame, za\u010dne trobiti in mahati z rokami. Odprla sem okno, on tudi. Prav ni\u010d vljudno mi odredi, da naj ga spustim in jaz mu mirno povem, da ne bom. Da je vrsta za vse in da ne vem, zakaj zanj ne bi bila. In mi re\u010de, da je ni videl in meni gre na smeh in se ne zadr\u017eim. Povem, da se mi to, da ne vidi dobro, sploh ne zdi razlog, da bi ga spustila, da naj gre kar lepo na za\u010detek vrste in bo drugi\u010d bolj pozoren. Takrat pa je bilo \u010dloveku dovolj in sem sli\u0161ala \u00bbp\u2026 ti m\u2026, pa kaj si misli\u0161, da si\u00ab in da se njemu mudi in da ga naj neham \u00bbz\u2026\u00ab. \u0160e vedno nisem bila motivirana za spu\u0161\u010danje v vrsto pred menoj, zapeljala sem naprej in \u0161e dve vozili za menoj.\u00a0 Sklepam, da zato, ker so videli in razumeli dogajanje. Tretji voznik, voznica, ga je spustil.<\/p>\n
Ko sem pri\u0161la do policista, ki je pregledoval dokumente, sem ga vpra\u0161ala, \u010de res ne morejo narediti \u010desa, da bi bilo ve\u010d reda. Dobila sem ble\u0161\u010de\u010d nasmeh in razlago, da jih je \u017ee tako premalo in ali se mi res zdi, da naj bi policist stal na cesti in spravljal ljudi v vrsto. A res? Bomo to pla\u010dali iz prora\u010duna? Pla\u010dali, ker so nekateri neotesani, ostali pa imamo premalo dostojanstva, da ne bi dovolili neotesancem, da gazijo po nas. Seveda je imel prav in sem mu to tudi povedala. In seveda mi je povedal, da sem imela prav in da si \u017eeli, da bi manj ljudi spu\u0161\u010dalo tiste, ki se ne dr\u017eijo reda in pravil.<\/p>\n
Spra\u0161ujem se, ali v tej zgodbi obstaja podobnost s septembrom v \u0161oli. Verjetno je kontroverzno pomisliti na to, da bi DSP in ostale sisteme prilagoditev ozna\u010dili za prehitevanje po desni. Vseeno bom tvegala. Mogo\u010de \u0161e najbolj zato, ker sem DSP u\u010diteljica in svetovalna delavka. Ergo, sem v prvi vrsti tistih, ki naj bi skrbeli za otroke s te\u017eavami in primanjkljaji. Ker svoje delo in poslanstvo jemljem zelo resno, si bom drznila \u00bbzagaziti v mo\u010dvaro\u00ab.<\/p>\n
\u010cemu so sistemi statusov in prilagoditev resni\u010dno namenjeni? Da bi bilo u\u010dencem delo olaj\u0161ano? Da bi naredili ve\u010d? Da bi naredili bolje? Da bi sploh kaj naredili? Kaj jim sporo\u010damo s tem, da zni\u017eujemo kriterije in jim dovoljujemo ali jih celo vzpodbujamo \u00bbprehitevati po desni\u00ab?<\/p>\n
Mogo\u010de je na\u0161e strokovno in odgovorno ravnanje \u0161e bolj pomembno pri u\u010dencih s primanjkljaji. Kateri res potrebuje podalj\u0161an \u010das pisanja ocenjevanj? Res kar pri vseh predmetih? Kopiranje zapiskov? Kar celih u\u010dnih ur? Barvne liste, pove\u010dan tisk, da sploh ne omenim kak\u0161ne tolerance napak \u2026 Resni\u010dno, a se \u0161alimo? Komu koristi, da misli, da je \u0161o<\/strong>la enako kot \u0161a<\/strong>la? Toliko o toleranci napak pri zamenjavi \u010drk. Nadvse zanimiva je tudi misel, da je na\u0161a domovina slovenija, najvi\u0161ja gora pa triglav. Meni pa je ime darja. Predsednik vlade pa je golob. Saj bi rekla, da je sme\u0161no, pa se mi zdi tolik\u0161en cinizem \u017ee kar \u017ealjiv.<\/p>\n Glavna stvar, ki jo potrebujejo u\u010denci s primanjkljaji, je obravnava. Ure DSP, izvajane s strani specialno usposobljenega kadra, ki jih z odlo\u010dbo dolo\u010di strokovna komisija ministrstva. In daje slu\u017ebo mno\u017eici visoko usposobljenih strokovnih delavcev po \u0161olah. Ki lahko v urah, ki jih imajo na voljo, resni\u010dno naredijo veliko, naredijo spremembo. Nau\u010dijo otroke\/u\u010dence prepoznati in razumeti svoje primanjkljaje in jih prese\u010di. Mogo\u010de zaradi primanjkljajev na podro\u010dju branja in pisanja ne bodo brali Vojne in miru<\/em>, bodo pa prebrali in razumeli pogodbo o zaposlitvi, poro\u010dni dokument in napisali razumljivo sporo\u010dilo u\u010diteljem svojih otrok. Bojim se, da mno\u017eica prilagoditev, ki jih imajo otroci z vsakovrstnimi primanjkljaji lahko vpliva na to, da dejansko zni\u017eamo nivo zahtevnosti do njih. Da se v resnici nau\u010dijo manj in znajo manj. Da jim ne omogo\u010dimo spoznati in znati, kar bi zmogli. \u010ceprav to za nekatere izmed njih res ni samoumevno in potrebujejo na\u0161 dodaten anga\u017ema. Pa ga ne damo in\u00a0 samo\u00a0 ali predvsem zni\u017eamo pri\u010dakovanja do njih. Jih naredimo manj zmo\u017ene in manj sposobne. To pa je resno in ne verjamem, da je to za njih dobro, saj so namre\u010d usmerjeni v \u00bbreden program s prilagojenim izvajanjem\u00ab, in ne v \u00bbprilagojen program\u00ab.<\/p>\n Lahko pa se zgodi \u0161e druga re\u010d, in sicer da v maniri dobrega namena vzgojimo mno\u017eico otrok, kasneje odraslih, ki resni\u010dno privzamejo, verjamejo, da imajo izgovore ali odpustke. Res \u017eelimo \u017eiveti v dru\u017ebi, kjer je to, da nisem gledal, opravi\u010dilo za to, da nisem videl? Pe\u0161ca na prehodu ali pa termina odhoda letala? Kjer bo zdravnik dislektik vtipkal napa\u010dne \u010drke in bosta moja diagnoza ali zdravilo neprimerna ali celo \u0161kodljiva. Ker se po smislu lahko razume? Da ne omenim kontrolorjev vlakov ali voznikov avtobusov.<\/p>\n Akademik E. O. Wilson je o komunizmu rekel: \u00bbDobra ideja, napa\u010dna vrsta.\u00ab Da ne bomo na tak\u0161en na\u010din naredili \u010drte tudi \u010dez idejo vklju\u010denosti vseh: \u00bbDobra ideja, napa\u010dna vrsta.\u00ab Pri ideji vklju\u010denosti gre za to, da pridemo do cilja vsi, a na razli\u010dne na\u010dine, z razli\u010dnimi hitrostmi. A cilj je skupen in enak. Biti najbolj\u0161a verzija samega sebe, delati dobro in ne \u0161koditi drugim. Ali kot je razmi\u0161ljal brez\u010dasni Immanuel Kant: \u00bbNaj bo vsako tvoje dejanje tak\u0161no, da bi lahko postalo univerzalni zakon.\u00ab Ne bi rada \u017eivela v dru\u017ebi, kjer je prehitevanje po desni univerzalni zakon. Naredimo kaj za dru\u017ebo, skupnost, tak\u0161no, kot si jo zaslu\u017eimo, ustavimo vriva\u010de, bodimo netolerantni do nasilne\u017eev in resni\u010dno naredimo nekaj koristnega za na\u0161e u\u010dence, ki so se v igri \u017eivljenja zna\u0161li s slab\u0161imi kartami. Tiso\u010dletna pravila \u017eivljenja se zaradi tega ne bodo spremenila, lahko jih le nekaj let slepimo z iluzijo, da se bo svet prilagodil njim. \u017de sedaj se v resnici ne in se tudi ne bo. Lahko pa te otroke nau\u010dimo dobro igrati s svojimi kartami. In zmagati v igri \u017eivljenja.<\/p>\n Kolumna je bila predhodno objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Septembra imamo na \u0161olah mnogo opravka z raznoraznimi variantami individualnosti. Razni statusi, prilagoditve, posebnosti. In \u0161tetje, koliko u\u010dencev na razred je, recimo, \u00bbobi\u010dajnih\u00ab. Kak\u0161en teden nazaj sem bila povabljena, da izvedem predavanje v hrva\u0161ki Istri, in potrebno je bilo pre\u010dkati mejo. Do mejnega prehoda je nekaj metrov dvopasovnice, kolegi obmejne policije pa so se odlo\u010dili […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":631,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/626"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=626"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/626\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2706,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/626\/revisions\/2706"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/631"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=626"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=626"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=626"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}