{"id":708,"date":"2022-08-26T13:15:45","date_gmt":"2022-08-26T13:15:45","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=708"},"modified":"2023-08-18T11:59:52","modified_gmt":"2023-08-18T11:59:52","slug":"posocje-6-zgodovinski-tematski-parki-palmanova-in-oglej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=708","title":{"rendered":"6. del – Zgodovinski tematski parki; Palmanova in Oglej"},"content":{"rendered":"

Zapustila sva dragi \u010cedad in se napotila proti morju. \u0160e naprej naju je zanimal slovenski svet v Italiji, tako sem za\u010dela prebirati Marka Sosi\u0107a<\/strong> ter pesmi Iga Grudna<\/strong>. S seboj sem vzela tudi Devinske elegije<\/em> Rainerja Marie Rilkeja<\/strong>, ki pa je nekako \u0161e \u010dakal na Grade\u017e, tako kot Reka<\/em> Vilme Puri\u010d<\/strong>.<\/p>\n

Najprej sva se ustavila v Palmanovi. Outlet vilage sva samo omenila in o\u0161inila z o\u010dmi ter se odlo\u010dila, da nakupovanja danes ne bo. Res je tudi, da nisva potrebovala ni\u010d, zelo dobro pa nama je bilo jasno, da to sploh ne pomeni, da ne bi vlekla kartic na plano. Torej bolje sploh ni\u010d.<\/p>\n

Vreme je bilo turobno, tipi\u010dna poletna obla\u010dnost, ko samo \u010daka\u0161, da za\u010dne de\u017eevati in bi vsak razumen civiliziran \u010dlovek vkuhaval paradi\u017enikovo omako ali prebiral knjige. \u010ce seveda nisi na potovanju in se odlo\u010di\u0161, da je ravno ta dan nujno ogledovanje severne Bene\u010dije in Videmskega.<\/p>\n

Palmanova je res nenavadno mesto. Vanj pride\u0161 preko kamnitih vstopnih portalov, ki tam stojijo \u0161e iz \u010dasov, ko je bila Palmanova 1593 zgrajena kot bene\u0161ka utrdba. Ima obliko deveterokrake zvezde, obrambne stolpe in troje vstopnih vrat, ki so \u0161e vedno v uporabi. V Palmanovi \u017ee ob izgradnji ni zares hotel \u017eiveti nih\u010de, razen vojakov, ki so preprosto morali, civilno prebivalstvo pa so Bene\u010dani privabili z zastonjskimi zemlji\u0161\u010di, odpisom davkom ali pa kar s prisilo.<\/p>\n

Tudi danes ni veliko bolj\u0161e, v Palmanovi ne \u017eivi mnogo ljudi. Ogledala sva si jo z kolesi, ki so na tem delu Italije idealno prevozno sredstvo. Palmanova je \u017ee na ravnini, ki se spu\u0161\u010da do morja in tako je mesto “zavzeto” od ljudi z plasti\u010dnimi \u010deladami, pajkicami z podlo\u017eenim sedalom, in papagajskimi trikoji. Se opravi\u010dujem ali pa tudi ne, ravno v Palmanovi sem naletela na izredno nedostojne pripadnike te sorte, ki so celo v cerkev prihajali v kolesarski opravi s \u010delado na glavi. Pri nekaterih sem \u0161tela v dobro, da so vsaj kolesa pustili zunaj. Na mojo veliko \u017ealost je bilo med opisano sorto neotesanosti kar nekaj slovensko govore\u010dih.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Trg je sicer prazen, dreves malo, resni\u010dno ni prav navdihujo\u010de in prijetno. Arhitektura kar kli\u010de po zborovanju tipa Mussolini in res je bila v \u010dasu fa\u0161izma Palmanova kar pomembna izpostava. Je pa\u010d v svojem bistvu voja\u0161ki objekt. S kolesi sva se vozila naokoli po mestu in hitro pri\u0161la do zunanjega oboda ter se odlo\u010dila, da prevoziva Palmanovo \u0161e od zunaj. Tako sva pri\u0161la do popolnoma druga\u010dne slike.\u00a0 Nekaj pribli\u017eno tak\u0161nega kot se vidi na sliki spodaj. Kot bi vse zelenje, ki manjka mestu, na\u0161lo svoj prostor na zunanjem delu obzidja. Vse je zeleno, ne\u017ena potka se vije naokoli, neko\u010d obrambni vodni jarek pa je postal nekaj med potokom in lenobno re\u010dico, pogosto pre\u010deno z lesenimi mosti\u010di. Ljudje tam hodijo, otroci tekajo, lovi se ribe, kolesari. Tudi midva sva naredila tako, dvakrat sva obkro\u017eila mesto, vtikala nosove vmes obrambne jarke in stolpe in se sploh imela stra\u0161no fino.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Iz Palmanove sva se napotila do Ogleja ali Aquileie. Oglej je staro, prestaro mesto. Samo ime, Aquileia, izhaja iz starorimskega poimenovanja za Nadi\u017eo. Naseljeno pa je bilo \u017ee okoli 10. stol. pred na\u0161im \u0161tetjem. Izreden pomen pa je doseglo v rimskih \u010dasih in kasneje v \u010dasu Oglejskih patriarhov. Gre za nekak\u0161no me\u0161anico zgodovine, ki je danes videti skoraj kot tematski park.<\/p>\n

Vreme je bilo docela skisano, obla\u010dno in turobno. Ljudi toliko kot na trgu Sv. Marka ob podobnih dneh. Ponovno so se kolesa izkazala kot izredno prakti\u010dna re\u010d, saj so nama omogo\u010dila parkiranje izven obmo\u010dja najve\u010dje gne\u010de. In s tem seveda znaten prihranek ne le \u010dasa, pa\u010d pa tudi denarja. So pa kolesa delno odgovorna za nerodnost, ki je sledila. Zapi\u010dila sem si v glavo, da bi bilo fino videti starorimsko pristani\u0161\u010de, ki je ravno v Ogleju. Pred cca 2000 leti reke \u0161e niso nanosile vsega mogo\u010dega materiala in je bilo morje \u0161e cca 10 km v notranjosti, kjer je sedaj Oglej. Tolik\u0161na je razdalja med Oglejem in Grade\u017eem. In sva se na kolesih odpravila poiskati omenjeno pristani\u0161\u010de. Ni \u010disto tako kot pravijo vodi\u010di.\u00a0 Vozila sva se dobre pol ure, kar malo naokoli, ozna\u010deno je ekstremno slabo, na koncu naju je usmerjal telefonski GPS. Rimsko pristani\u0161\u010de ni kak\u0161na turisti\u010dna znamenitost in \u010de ti nekaj ali nekdo ne re\u010de, da je to to, bi si obi\u010dajen \u010dlovek mislil, da gre pa\u010d za nek re\u010dni rokav. Saj \u010de ve\u0161, kaj naj bi gledal, tudi vidi\u0161, da bi to naj bili doki in podobno, a sama ne bi opazila ni\u010d posebnega. Vreme nas je imelo dokon\u010dno dovolj in se je pogumno vlilo. De\u017e je tudi prepre\u010dil slikanje, tako da je pristani\u0161\u010de le v spominu. A mo\u010dnem, saj sva nazaj kolesarila v de\u017eju, popolnoma premo\u010dena po makedamu in kasneje sicer tudi po pravih kolesarskih stezah. Sliki rimske realnosti in sodobnosti pa sta s spleta.<\/p>\n

\"AQUILEIA<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"Image\"<\/p>\n

Kot Palmanova je tudi Oglej kolesarski raj, ugotovila sva, da tudi zaradi bli\u017enjega Grade\u017ea, kjer je turistov, tudi \u0161portno razpolo\u017eenih, na pretek in \u0161e malo \u010dez. Na obla\u010den dan kopanje ni ravno obetavno po\u010detje, je pa mnogo ljudi na kolesih. Izvedla sva preobla\u010denje v avtu in se lotila bolj obetavnega obiska Oglejske bazilike Marijinega vnebovzetja. Zadeva je velikopotezna, mogo\u010dna, starodavna. Bazilika stoji na Teodorovi rimski baziliki, vsa arhitektura in mozaiki pa so v bistvu “ve\u010dplastni”, narejeni v ve\u010d obdobjih. V\u010dasih se dopolnjujejo v\u010dasih prekrivajo. Verjetno je najbolj znan motiv pava, ki je tudi na spodnji sliki in je \u0161e predkr\u0161\u010danski, verjeno rimski simbol plodnosti in novih za\u010detkov. Kot tak\u0161nega ga je posvojilo tudi kr\u0161\u010danstvo in je pav postal ena ve\u010djih znamenitosti oglejske bazilike. Kot se za sodobno turisti\u010dni zgodovinski tematski park spodobi, ga lahko dobite tudi kot motiv na skodelici, nakupovalni vre\u010dki, pladnju, razglednici, … Moj je na kozmeti\u010dni torbici.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Mozaiki so neverjetno lepi, tudi na\u010din konstrukcij, ki omogo\u010dajo ogled, je izredno navdihujo\u010d. Dejansko vidi\u0161 mozaike, tudi njihovo patino. Brvi so ravno toliko vzdignjene, da so motivi vidni. Prepoznala sem starodavno mojstrstvo, dih nekdanjega \u010das, v \u010dasu najinega ogleda pa se svetosti prostora ni dalo prepoznati in za\u010dutiti. Vse je pa\u010d podrejeno mozaikom in delno arhitekturi, ne pa razlogu, zakaj so predniki vso to lepoto in mojstrstvo sploh postavljali. Imela sva tudi smolo, saj je bilo res veliko ljudi in mnogo tak\u0161nih, ki cerkva res ne dojemajo kot svetih prostorov. Tako da bova v Oglej \u0161e pri\u0161la, v miru, izven sezone in se posvetila tudi svetosti mozaikov in arhitekture.<\/p>\n

Ni za pozabiti tudi politi\u010dnega pomena Oglejskega patriarhata. Le to ni bilo nepomembno, saj so oglejski patriarhi v dogmatskem sporu zavzeli druga\u010dno mnenje kot rimski pape\u017e in tako izvali spor ter kasnej\u0161i razkol, ki se je preselil tudi na posvetno oblast. Le ta pa je omogo\u010dala ozemlju oglejske patriarhije relativno upravno svobodo \u0161e globoko v 15. stoletje, ko je ureditev zaradi notranjih sporov propadla. Tako je nestrinjanje glede verske dogme in iskanje ravnote\u017eja glede nje, vplivalo tudi na na\u010din politi\u010dne in ekonomske ureditve.<\/p>\n

\"\" \u00a0\"\" \"\"<\/p>\n

Zlezla sem tudi na stolp, soprog se je uprl in bil popla\u010dan s trenutki miru, predvsem pa se je izognil starodavnemu spiralnemu stopni\u0161\u010du. Ki je sicer res ljubko v svoji kamnitosti in zavitosti, oblikovano pa v bistvu za ljudi mojega obsega in predvsem vi\u0161ine. Vzpenjanje in spu\u0161\u010danje ni urejeno, tako smo se turisti mnogih de\u017eel “samoorganizirali” in na razli\u010dne na\u010dine re\u0161evali prostorske omejitve. \u010ce je mogo\u010de na tak\u0161nih primerih malo za\u010dutiti zmo\u017enost sobivanja in urejanja sodobnih ljudi, je \u0161e kar nekaj upanja za nas. Manj\u0161i smo lezli v okenske odprtine, da so \u0161li ve\u010dji in \u0161ir\u0161i mimo. Le-ti so se zahvaljevali s sklonjenimi glavami, saj jim vi\u0161ina sploh ni dopu\u0161\u010dala pokon\u010dnosti. Hkrati pa so nam pomagali gor in dol z okenskih okvirov. Pogosto smo \u0161li vsi skupaj v nenameravano smer, saj se ni dalo iti drug mimo drugega kar kjerkoli. Razgled je seveda fantasti\u010den, pogled na morje in hkrati vrhove nadrealisti\u010den, a celotna izku\u0161nja je dala mnogo ve\u010d.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dan, za\u010det v langobardskem \u010cedadu, izku\u0161nja neverjetno voja\u0161ke arhitekturne ustvarjalnosti Palmanove ter duhovna odlo\u010dnost Ogleja, je bil preprosto \u010daroben. Tudi naporen, resni\u010dno intenziven, celo \u0161porten. Komaj sva \u010dakala mir, katerega sva se nadejala v 10 km oddaljenem Grade\u017eu, v bistvu delti izliva So\u010de in predvsem ve\u010derji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zapustila sva dragi \u010cedad in se napotila proti morju. \u0160e naprej naju je zanimal slovenski svet v Italiji, tako sem za\u010dela prebirati Marka Sosi\u0107a ter pesmi Iga Grudna. S seboj sem vzela tudi Devinske elegije Rainerja Marie Rilkeja, ki pa je nekako \u0161e \u010dakal na Grade\u017e, tako kot Reka Vilme Puri\u010d. Najprej sva se ustavila […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1469,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[11],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/708"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=708"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/708\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1518,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/708\/revisions\/1518"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1469"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=708"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=708"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=708"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}