{"id":720,"date":"2022-08-26T13:17:41","date_gmt":"2022-08-26T13:17:41","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=720"},"modified":"2023-08-18T12:04:05","modified_gmt":"2023-08-18T12:04:05","slug":"posocje-7-osnovne-stvari-gradez","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=720","title":{"rendered":"7. del – Osnovne stvari; Grade\u017e"},"content":{"rendered":"

V Grade\u017e sva pri\u0161la pozno popoldan. Utrujena in v bistvu premra\u017eena. Ker nisva hotela biti v, za naju, preve\u010d turisti\u010dnem Grade\u017eu, sva pristala v Casi Bea. Le-ta stoji nekaj kilometrov od morja, na poljedelskem delu delte So\u010de, v neposredni bli\u017eini naravnega rezervata. Poznopopoldanska svetloba je bila pravlji\u010dna, razko\u0161no zlata in srame\u017eljiva. Posestvo je malo bolj na samem, med polji in obkro\u017eeno z namakalnimi kanali. Najprej naju je presenetilo obilje vode. Po vseh tistih praznih strugah, posu\u0161enih listih in drevesih ter pretoplih gorskih rekah, se je bilo nerealisti\u010dno soo\u010diti s polnimi namakalnimi kanali ter \u0161kropljenjem, ki je narisalo mavrico. Pozno popoldne je v delti o\u010ditno \u010das zalivanja neskon\u010dnih polj vsega mo\u017enega. Noro! Vse bohotno, zeleno, razko\u0161no …<\/p>\n

<\/p>\n

V Casa Bea sva bila sprejeta z mediteransko prijaznostjo, avstrijsko u\u010dinkovitostjo in bene\u0161ko podjetnostjo. B&B vodi Bea, Baetrix Eichorn<\/strong> (nem. veverica), mlada podjetnica, po rodu sicer Avstrijka, ki pa je prevzela dru\u017einski vikend in iz njega naredila simpati\u010dni B&B. Posedla naju je na verando, nasmejana kot poletno sonce in odlo\u010dna kot alpski potok. Nato\u010dila nama je po\u0161ten kozarec lokalnega Proseca in povedala kako je in kako bo, prostor za vpra\u0161anja je sledil. Dobila sva svojo suito, in ne, ni mogo\u010de dobiti druge, ker se je odlo\u010dila, da bova tam. Zajtrk ja od 7ih do 9ih in kasneje ne gre ve\u010d. In tako naprej. Ko sem omenila nekaj vpra\u0161anj v zvezi z ogledi, sem imela \u010dez minuto \u017ee zemljevide in kontaktne \u0161tevilke.<\/p>\n

<\/p>\n

Casa Bea ni zelo poceni, a svojo ceno upravi\u010di. Suito sva imela malo posebej, v “novi” hi\u0161i, depandansi, poleg figovega drevesa in bazena. Sicer napihljivega, prav ni\u010d lepega, a dovolj velikega za plavanje.<\/p>\n

Pri zajtrkih se je izkazalo, kako modra je bila moja odlo\u010ditev, da prebivava v “avstrijski” enklavi. Zajtrki niso bili italijanski, sladki, temve\u010d mediteranska razli\u010dica klasi\u010dnega zajtrka avstrijske smu\u010darske ko\u010de. Samo klobase je zamenjal pr\u0161ut. \u010cista zmaga!<\/p>\n

Okoli naju se je govorilo nem\u0161ko, vse skodelice so bile usklajene, prostori za posedanje in parkiranje to\u010dno dolo\u010deni.<\/p>\n

V Casi Bea je \u0161e ena “inovacija”, na katero na tak\u0161en na\u010din \u0161e nisva naletela. Ker v sobah ni hladilnikov in Bea v sobah tudi ne mara hrane, je hladilnikom in shrambi namenjen kar celoten, sicer mali objekt. Tam smo gostje imeli ogromen hladilnik in skrinjo. Da bi vedeli od koga je kaj, so bile na voljo nalepke, katere smo podpisali. Hladilnik in skrinja sta bila razko\u0161no zalo\u017eena z raznorazno pija\u010do, police pa z kozarci. Povabljeni smo bili, da vzamemo, kar nas je volja, ni pa za\u017eeleno, da nosimo in pu\u0161\u010damo pija\u010do v sobah. Podoben sistem sva \u017ee kje do\u017eivela in se ga nisva res poslu\u017eevala. Saj so bile cene v bistvu gostilni\u0161ke. A ne v Casi Bea. Tu so se zneski prilagodili realni nakupni ceni, ki jo je dobila gospodarica in zaokro\u017eili navzdol. Tako je bil kozarec izvrstnega Proseca en evro, ravno toliko tudi pivo in kozarec vina. Evro so bile tudi sladoledne lu\u010dke in nekak\u0161na oran\u017eada. Voda se ni prodajala, saj ima hi\u0161a svojo vrtino in po mnenju gospodarice tudi odli\u010dno vodo. Ker sem se v Proseco zaljubila, sem \u017eelela nekaj steklenic kupiti za domov. To pa ni \u0161lo, saj so oni B&B ne pa vinarija. Dobila sem kontakt.<\/p>\n

Vse na\u0161teto se mi je zdelo neizmerno zanimivo v smislu delovanja turizma, predvsem malega, bolj buti\u010dnega. Ne dvomim, da imajo pri Bei dober zaslu\u017eek, do\u017eivela pa sem tudi, da znajo za svoje goste tudi izredno lepo poskrbeti. Ter da za to sploh ni potrebno biti neizmerno uslu\u017een.<\/p>\n

\"Fotografija\"<\/p>\n

Tudi na ve\u010derjo sva bila napotena z jasnimi navodili, ki sva se jih tudi dr\u017eala. Omenjam zato, ker je bilo gosti\u0161\u010de, kamor sva pri\u0161la, resni\u010dno najbolj\u0161e kar je mogo\u010de dobiti v Bene\u010diji. Da Napoleone je dru\u017einsko podjetje v najbolj\u0161em smislu. Imajo tudi svoja polja, tudi nekaj \u017eivali. Hrano stre\u017eejo samo takrat, ko je \u010das, izven \u010dasa za obroke so zaprti. Za kosilo se miza “proda” samo enkrat. Tudi zve\u010der se ne poseda. Meni ni zelo obse\u017een, pa \u0161e se nama je zgodilo, da je prijetna natakarica bolj ali manj sama dolo\u010dila kaj bo najbolje jesti. Tudi \u010de je \u0161lo za to, da je bilo potrebno lazanjo pa\u010d postre\u010di, \u010de so jo \u017ee spekli, je bila vrhunska. Tako kot v Italiji pa\u010d lahko. Ima\u0161 odli\u010dne sestavine, popolnoma sve\u017ee in ne zapleta\u0161 preve\u010d. Kakorkoli, odli\u010dno, preprosto in zmerno. Tudi cenovno. In ja, mizo sva dobila samo zato, ker sva \u0161la takoj, ko je rekla Bea in ker je poklicala, da prihajata dva “njena”. Mnogo gostov se je samo obrnilo. Ker imajo samo toliko miz in ve\u010d jih ne zanima. Ker se za ve\u010d ljudi v njihovi kuhinji ne da skuhati. Je rekla mama. Madre di Famiglia.<\/p>\n

Zve\u010der naju je pred sobo po\u010dakala spodaj ovekove\u010dena gostja, ki si je nisva \u017eelela ali je pri\u010dakovala. Tako je, ko je vsega dovolj in nas je tako veliko skupaj. Ni bila nevarna, tale ka\u010dica, sva pa odtlej dosledno zapirala vrata.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Glede same namestitve in pre\u017eivetja \u0161e ena lu\u0161tna prigoda. Kot sem omenila, je pred vhodom v najino Suito sedelo prekrasno figovo drevo. V sredini avgusta polno zrelih fig, ki so tudi kar padale na tla. Kljub vsej u\u010dinkovitosti in podjetnosti Bea ni storila z njimi ni\u010d. Pa sem ji omenila in mi je predlagala, da naj jih kar nabirava, da so tam za goste. In sva jih, kot nezmerna Balkanca ali pa racionalna Kranjca kar celo \u0161katlo, zadnji dan. Lepo fino so se \u0161e cmarile v avtu, do doma postale razko\u0161no mehke in tako je nastalo 12 kozarcev odli\u010dne marmelade, ki naju je spominjala na prelepe po\u010ditnice \u0161e dolgo v jesen.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Grade\u017e sva pri\u0161la pozno popoldan. Utrujena in v bistvu premra\u017eena. Ker nisva hotela biti v, za naju, preve\u010d turisti\u010dnem Grade\u017eu, sva pristala v Casi Bea. Le-ta stoji nekaj kilometrov od morja, na poljedelskem delu delte So\u010de, v neposredni bli\u017eini naravnega rezervata. Poznopopoldanska svetloba je bila pravlji\u010dna, razko\u0161no zlata in srame\u017eljiva. Posestvo je malo bolj […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1479,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[11],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/720"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=720"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/720\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1519,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/720\/revisions\/1519"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1479"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=720"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=720"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=720"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}