{"id":822,"date":"2022-11-01T09:51:23","date_gmt":"2022-11-01T09:51:23","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=822"},"modified":"2023-08-22T13:43:26","modified_gmt":"2023-08-22T13:43:26","slug":"magna-graecia-2-modica-donnafugata-in-montalbano-aristokrati-in-komisar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=822","title":{"rendered":"2. del – Modica, Donnafugata in Montalbano, aristokrati in komisar"},"content":{"rendered":"

Vsakemu svoje … ko potujem, se zelo potrudim najeti kar se le da avtenti\u010dno bivali\u0161\u010de. V\u010dasih pa gredo stvari nekako predale\u010d. Odlo\u010dila sem se za Modico. Je mesto, pa ni preveliko, ima nekaj znamenitosti, a ne preve\u010d. Turisti so, a tu se tudi \u017eivi \u010disto obi\u010dajna \u017eivljenja. Dobila sva \u017eivahno mestece na pobo\u010djih soteske, najina hi\u0161ica je na sredini, do nje prideva po cca 100 stopnicah iz katerekoli strani. Razgled je \u010dudovit. Imava pa kamnito kuhinjo in kopalnico ter jamsko spalnico … tako se zgodi, ko se res potrudi\u0161 za avtenti\u010dnost.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Dejansko nama je uspelo opraviti vse, tudi skuhati, zadeva je seveda bolj dekorativna, imava popolnoma novo indukcijsko plo\u0161\u010do, hladilnik in vse ostale sobne “gagate”. Tudi kopalnica ima eno najbolj\u0161ih oprem, kar sem jih do\u017eivela na potovanjih. Pri\u0161la sva na ve\u010der, tako da sva Modico v resnici do\u017eivela \u0161ele z jutrom.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Tole je razgled, ki naju je pozdravil in s katerim sva zajtrkovala.\u00a0 Hi\u0161e so nanizane ali nagnetene po obeh straneh soteske. Vabila naju je “nasprotna” stran in Slavni Duomo, po mnenju mnogih ena najlep\u0161ih cerkev na Siciliji, \u010de ne kar na svetu.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Duomo. Eden najlep\u0161ih primerov sicilijanskega baroka. Do njega pride\u0161 po cca 250 stopnicah v dvorednem stopni\u0161\u010du polnem cvetja. Tudi notranjost ni za odmet, kot se za pravo katedralo sicer res spodobi. Tu sem se mimogrede udele\u017eila \u0161e ma\u0161e, saj je le bil praznik Vseh svetih.<\/p>\n

\"\"\u00a0\"\"<\/p>\n

Za dober boj se vedno najde prilo\u017enost. Tudi Jurij jo je na\u0161el. Pa \u0161e stopnice Douma na zvonik. Tudi to sva prehodila, seveda.\u00a0Ve\u010d pa nisem mogla slikati, saj so bili v cerkvi \u017ee ljudje, ki so molili. Imajo prednost.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Eni se naslajamo nad Sv. Mihaelom, drugi pa nad lestvami …<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Razgled iz plo\u0161\u010dadi Doma. Najina jamica je nekje na nasprotni strani. Sprehodila sva se \u0161e po “centru” Modice, se pravi po glavni ulici povsem v dolini. Ulica je polna trgovinic, tako tistih pravih, za ljudi in njihove obi\u010dajne potrebe kot tudi tistih turisti\u010dnih. A jih spet ni toliko, Sicilijanci so pragmati\u010dni in bolje je imeti ve\u010d strank kot manj in tako pa\u010d prodaja\u0161 vse, kar je mogo\u010de in kar bi kdo lahko kupil.<\/p>\n

Modica je najbolj znana po \u010dokoladi. \u0160e vedno jo delajo kar v mestu, res bolj buti\u010dno, a vseeno. \u010cokolada je za dana\u0161nji splo\u0161ni okus nenavadna. Je, kot re\u010dejo, hladna, za obdelavo je ne stopijo nad cca 45 stopinj, tako da je ob\u010dutek bolj zrnat. Ni zares zelo sladka. Menda gre za tradicionalno, mogo\u010de bolj starodavno azte\u0161ko metodo. V \u010dasu, ko je bila Sicilija \u0161panska zemlja, nekaj stoletij nazaj, \u0160panci pa takrat tudi kolonizatorji Ju\u017ene Amerike, so ladje med tovorom preva\u017eale tudi \u010dokolado in o\u010ditno tudi znanje Aztekov o tem, kako jo obdelati in pripraviti za hrano. Zakaj se je \u010dokolada “usidrala” to\u010dno v Modici nisem zvedela, se pa\u010d je. In tako \u017ee nekaj stoletij v Modici delajo \u010dokolado in to vsi vedo.<\/p>\n

\u010cokolada je v mnogih oblikah, radi ji dodajajo klasi\u010dne dodatke, cimet, \u010dili, pistacija, ne manjka pa tudi bolj eksoti\u010dnih kot npr. tobak. Zmagovalni pa so bili kola\u010dki z \u010dokolado in mletim mesom, ki so jo delali kot hrano za poljske delavce, saj je \u010dokolada konzervirala meso, oboje skupaj pa je bilo tudi izredno hranljivo. Nedvomno, skupaj sva zmazala celi en kola\u010dek in \u010dakala, \u010de bova sploh \u0161e kdaj la\u010dna. Dovolj za naslednjega, seveda.<\/p>\n

\"A \"I<\/p>\n

Modica ne nudi le \u010dokolade, polno je tudi ostalih sicilijanskih dragocenosti, marmelad, sirov, mesnin, namazov in likerjev iz mandljev in pistacij, olj\u010dnega olja, keramike, prtov, …\u00a0 Seveda ne ve\u0161 niti kje bi za\u010del in niti kje bi kon\u010dal. Na vrsto je pri\u0161el “servis” v odliki espressa in dolce, pa sva \u0161la naprej.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Takle kri\u017eek pa je bil na steni sicer prav “hipsterske” kavarne. Tudi to je Sicilija. Na vsakem koraku preseneti me\u0161anica tradicije in modernosti, ki sploh ne dajeta ob\u010dutka, da ne bi \u0161la skupaj … Tradicija se elegantno prepleta z modernostjo ali pa je bolj res, da Siciljanci v tradicijo vpletejo nekaj nujne modernosti. Ne pa toliko, da bi izpadli moderni, tak\u0161ni kot vsi. Mesta, za katere je turizem pomemben, kot Modica, \u0161e vedno ohranjajo osnovno infrastrukturo kot trgovine, lokale, … strogo tak\u0161ne kot so jih vajeni, tradicionalne. In ker so tak\u0161ni, jih uporabljajo tudi doma\u010dini, turisti smo pa\u00a0za zraven. Pa smo vsi zadovoljni, doma\u010dini, ker niso postali nebodigatreba, turisti pa tudi, saj imamo ob\u010dutek, da smo se za drobec \u010dasa priklju\u010dili pristnemu \u017eivljenju. Pa \u0161e cene so spodobne, sosedu pa\u010d ne ra\u010duna\u0161 espressa po dva evra.<\/p>\n

\"Shopping
Modica v dolini …<\/figcaption><\/figure>\n

Ker je bil dan \u0161e mlad, radovednosti pa na pretek, sva se odlo\u010dila za obisk posestva Donnafugata. V bistvu je \u0161lo tudi za to, da sem prebrala knjigo Gepard<\/em> sicilijanskega pisatelja Tomasa di Lampedusa<\/strong>.<\/p>\n

\"https:\/\/www.dobreknjige.si\/Images\/Img_00061371_big.gif\"Vse skupaj je nenavadna zgodba. Di Lampadusa je bil sicilijanski plemi\u010d, ki je roman Gepard pisal vrsto let, ne da bi se to vedelo. Objava je bila v bistvu njegova zapu\u0161\u010dina kot tudi zapu\u0161\u010dina izginjajo\u010dega sveta sicilijanskega pode\u017eelskega plemstva. Zgodba je postavljena v drugo polovico 19. stoletja, sprehodi pa se preko ve\u010d desetletij in “zdru\u017eitev” Italije slika v kar se da nezdru\u017eevalni maniri. Imela sem vtis, da je \u0161lo bolj za zavojevanje in namensko uni\u010denje delujo\u010dega in bogatega sveta. Vse skupaj je predvsem kme\u010dko prebivalstvo pognalo v hudo rev\u0161\u010dino, iz katere pa se je oblikovala Cosa Nostra, ki jo sever razume kot zlo\u010dinsko organizacijo. Sicilijanci pa o njej pogosto ne govorijo tako ali pa sploh ne govorijo … Gepard sicer ni politi\u010den roman, je intimisti\u010dna zgodba sicilijanskega pode\u017eelja, zgodba ljudi sonca, zlate p\u0161enice in olj\u010dnega olja. Pa tudi zgodba usodnih, \u017eivljenjskih ljubezni, \u010dasti in \u010darobnosti.<\/p>\n

Donnafugata je za namene turisti\u010dnih ogledov urejena tak\u0161na sicilijanska posest.\u00a0Na spodnji fotografiji iz spleta, ki je posneta iz zraka, se vidi njena razse\u017enost. Gre za pode\u017eelski dvorec, v bistvu veliko kmetijo, ki ima ob sebi tudi mnogo dodatnih poslopij realnega \u017eivljenja: hlevov, svinjakov, zaj\u010dnikov, kurnikov, zelenjavni in zeli\u0161\u010dni vrt, ka\u0161\u010de, … Kuhinja se danes vidi le kot objekt in je razko\u0161na. Kuhalo se ni le za gospodo, temve\u010d za celotno “famiglio”, kar pomeni tudi za vse delavce, ki so bili klju\u010den del ekipe.<\/p>\n

\"Donnafugata<\/p>\n

Sicer pa je imela Donnafugata tudi \u010daroben vrt, poln starih in mladih dreves, predvsem mogo\u010dnih evkaliptov, ki so omogo\u010dali nujno potrebno nepredirno\u00a0senco. Posestvo ima tudi mali labirint, ki je ravno dovolj velik, da smo se obiskovalci v njem u\u010dinkovito izgubljali. Kar na Siciliji pomeni polno zabave, komuniciranja, smejanja, … Donnafugata je bila na ta sicer prazni\u010den dan zelo oblegana in sicer predvsem s strani doma\u010dinov. Bila sva med redkimi turisti. Mogo\u010de si je ogledati del originalnih prostorov gra\u0161\u010dine, v spodnjem delu, v nekdanjih servisnih prostorih pa je danes muzej kostumov. Sicilijanska aristokracija je posebej cenila pode\u017eelje. Castello Donafugatta je eden tak\u0161nih, danes odprtih za javnost. Obupno velik, razko\u0161en kompleks, vse sobe baro\u010dno okrancljane in prehodne. Spodnja sobica v stolpu mi je bila v\u0161e\u010d. Edina v hi\u0161i, ki ima samo ena vrata. Prav vse ostale so prehodne in sitno polne pohi\u0161tva.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Takole pa je videti muzej kostumov, ki hrani prav lu\u0161no zbirko oblek razli\u010dnih obdobij. Tole na drugi sliki sem v neki drugi dobi nosila jaz, …<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Obrambni zid in stolpi Donnefugatte. Spodaj so hlevi, kurniki … Tale zidec pa se pojavi tudi v seriji o Commissariju Montalbanu<\/strong> in zato ga ho\u010dejo vsi videti in se sprehoditi po njem. Sem kar dolgo \u010dakala, da je bil prazen …<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\n

Vrtovi in drevesa, najljub\u0161i kraj. \u0160la sva se tudi kopat deset kilometrov naprej do morja, v Donnalucato. Nisem pa slikala, fotografija je s spleta, baterija telefona ni zmogla. 24 stopinj, sonce, morje 21 stopinj, malo vetr\u010dka. Idealne razmere za \u010dofotanje po mivkastem bazen\u010dku, za naju. Doma\u010dini so naju prizanesljivo pogledovali v svojih bundicah in mnogi v kapicah … malo sva popravila vtis, ko sva na plan privlekla pr\u0161ut, sir, olive, vino, kruh …<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"I<\/p>\n

\"TheKer sva se okrep\u010dala, osve\u017eila, pogrela in na sploh poskrbela za osnovne \u017eivljenjske stvari, nama ni bilo dovolj. Popoldansko sonce je obljubljalo \u0161e kak\u0161no uro dogodiv\u0161\u010din in obiskala sva \u0161e eno literarno legendo. Montalbana.<\/p>\n

Seveda sem prebrala skoraj vse njegove knjige z Commissariom Montalbanom. Najprej tistih nekaj prevedenih in nato \u0161e v angle\u0161\u010dini, italijansko ne znam, Mogo\u010de pa je sedaj \u010das in Commissarijo razlog?! Videla sem verjetno tudi vse serije. Torej ni bilo potrebno veliko, da sva se zna\u0161la v Scicliju, kjer resni\u010dno stoji tisto, kar je v seriji Komisariat v Vigati.<\/p>\n

Obstaja celo nekak\u0161en muzej Montalbano, kar pomeni, da so ohranili nekaj filmskih scen, ki si jih lahko ogleda\u0161. Kako da ne bi … Tole je slika Salvove pisarne. Montalbana je na tem delu Sicilije vsepovsod dovolj. Ker si je avtor Camilleri prostore nekako izmi\u0161ljeval in jih povezoval med seboj, je marsikateri kraj malo Vigata, malo Montelusa, … Serijo so snemali v realni pokrajini in na realnih sicilijanskih lokacijah, tako da kar naprej sre\u010duje\u0161 Montalbanove scene: restavracijo, sprehajali\u0161\u010de, obalo, ..<\/p>\n

\"\" \"l'ufficio<\/p>\n

Tudi sicer je Scicli prav o\u010darljiv mali baro\u010dni biser, ki se nama je stra\u0161no prikupil. Malo baro\u010dno mestece, polno ljudi. Postopala sva naokoli \u0161e pozno v ve\u010der, obredla vse tri muzeje in \u0161tiri cerkve, se vsaj dvakrat sprehodila naokoli, saj velik res ni. Tam sva videla, da se lahko sprehaja\u0161 po Corsu, lahko pa se tudi vozi\u0161 v koloni. Neprekinjeno in vsepovsod. Komunikacija poteka \u010dez odprta okna in z hupkanjem. Kratki hupek za opozorilo, dolgi pa, \u010de \u0161e kdo preve\u010d zaklepeta.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Ko sva si s svetniki in kipci za\u010dela postajati \u017ee doma\u010da, je bil \u010das za najino jamsko hi\u0161ko.<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vsakemu svoje … ko potujem, se zelo potrudim najeti kar se le da avtenti\u010dno bivali\u0161\u010de. V\u010dasih pa gredo stvari nekako predale\u010d. Odlo\u010dila sem se za Modico. Je mesto, pa ni preveliko, ima nekaj znamenitosti, a ne preve\u010d. Turisti so, a tu se tudi \u017eivi \u010disto obi\u010dajna \u017eivljenja. Dobila sva \u017eivahno mestece na pobo\u010djih soteske, najina […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1598,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[16],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/822"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=822"}],"version-history":[{"count":47,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/822\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1597,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/822\/revisions\/1597"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1598"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=822"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=822"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=822"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}