{"id":825,"date":"2022-11-02T09:56:27","date_gmt":"2022-11-02T09:56:27","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=825"},"modified":"2023-08-23T09:10:54","modified_gmt":"2023-08-23T09:10:54","slug":"magna-graecia-3-siracuze-in-noto-sanje-in-rusevine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=825","title":{"rendered":"3. del – Siracuze in Noto, sanje in ru\u0161evine"},"content":{"rendered":"

Sirakuze so anti\u010dno mesto, \u0161e pred na\u0161im \u0161tetjem. Izredno pomembno v svojem \u010dasu, takrat v velikosti Aten. Arhimed<\/strong> je eden bolj znanih Siraku\u017eanov, matematik, v bistvu pa voja\u0161ki in\u017eenir. Njegovi izumi so mo\u010dno pripomogli voja\u0161kim zmagam Sirakuz, pa tudi obrambi. Rojen v Sirakuzah, kjer je tudi celo \u017eivljenje deloval. Njegovi izumi so mo\u010dno pripomogli, da so bile Sirakuze dolgo neosvojljive. Ker pa vsega le ni mogel sam, so nekega dne Rimljani z ladij priskakljali v mesto. Poveljnik je izdal ukaz, da Arhimeda pripeljejo \u017eivega. Je bil pa\u010d koristen … ko ga je neki vojak na\u0161el doma, se je Arhimed obna\u0161al kot se matemati\u010dnemu geniju priti\u010de in ni hotel nikamor, saj je ravno zlagal skupaj nek matemati\u010dni zakon. Pa je vojaka poslal nekam, saj sploh ni vedel, da so Sirakuze \u017ee padle in \u0161e nekaj je godrnjal \u010dez Rimljane. Vojak, ki pa ni vedel s kom ima opravka, ga je nabodel na me\u010d. Arhimed je izdihnil, vojak pa, ko je poveljnik izvedel, kaj se je zgodilo, tudi.<\/p>\n

\"Sirakuze
Arhimedov vodnjak<\/figcaption><\/figure>\n

Danes je v Sirakuzah polno besed o Arhimedu, pa ni\u010d nekdanje mogo\u010dnosti. Polotok Ortigia, kot najbolj znan del mesta, je predvsem poskus turisti\u010dne zgodbe, ki nekako ne najde ritma. Seveda je vidna nekdanja mogo\u010dnost, na \u017ealost pa sodobnost ne ponudi mnogo drugega kot drage vstopnice, slabo vzdr\u017eevanje in smeti.<\/p>\n

Sicilija res \u017eivi na ramenih prednikov, to nedvomno velja za Sirakuze, a vseeno je potrebno v\u010dasih narediti kaj koristnega. Da strnem, seveda je Ortigia dragulj veli\u010dastne preteklosti, najprej gr\u0161ke in nato vseh stoletij, ki so sledila in oblikovale to “mesto ve\u010dnosti”. Danes pa je to turisti\u010dno mesto, ki si po mojem mnenju mogo\u010de ne zaslu\u017ei niti tega imena. \u010ce “turisti\u010dno” pomeni, da je v Ortigii mnogo turistov, potem je ime seveda upravi\u010deno. Tudi znamenitosti je kar nekaj, tudi midva sva jih obiskala in mnoge so ne\u010dlove\u0161ko lepe in brutalno zanimive. \u010ce pa “turisti\u010dno” pomeni tudi neko skrb za obiskovalca, turista, skrb za dedi\u0161\u010dino, ki je predmet ogleda in skrb, da se turist ob potegih s kartico po\u010duti vsaj v osnovi dostojno, je Ortigia padlo mesto.<\/p>\n

Verjetno so bile Sirakuze najve\u010dje razo\u010daranje tokratnega izleta na Sicilijo. K temu ob\u010dutku je pripomoglo tudi veliko pri\u010dakovanje in veselje, da se bodo moje noge ponovno dotikale kamnov po katerih je hodil Arhimed, medtem ko so njegovi mo\u017egani sestavljali neskon\u010dne “Eureke!”. In Marcel Proust<\/strong> je res svaril, naj si za Boga milega ne omogo\u010dimo spoznati, obiskati, dotakniti predmeta \u017eelje in ob\u010dudovanja, saj bomo nedvomno in brutalno razo\u010darani. To sem si vzela k srcu in se ob vztrajni podpori do turisti\u010dnih atrakcij skepti\u010dnega soproga dopovedovala, da je gr\u0161ki biser Sirakuz danes turisti\u010dni dragulj in naj ne pri\u010dakujem Arhimeda v klepetu z Ateno.<\/p>\n

Pa ni bil turisti\u010dni dragulj. Saj sem jih \u017ee nekaj videla. Kot npr. Mont Saint Michel, ki je turisti\u010dni Disneyland, tudi v notranjosti obzidja, a je do turista po mojem opa\u017eanju prijazen. Z dovolj \u0161irokom cenovnim raztegom, toaletnimi prostori, zastonj uli\u010dno vodo, klopcami, … \u010disto\u010do in predvsem brezkompromisno skrbjo za dedi\u0161\u010dino, ki si jo ogledujemo in \u017eelimo podo\u017eiveti. In nekaterimi prostori, ki so uspeli ohraniti dedi\u0161\u010dino starodavne duhovnosti. Tudi tako, da je \u0161tevilo obiskovalcev dosledno omejeno.<\/p>\n

Sirakuze niso ni\u010d od tega. So pa\u010d mesto, le-tega pa te\u017eko ogradi\u0161. Mesto je umazano, smeti in pasji iztrebki so na izvoli. Nikjer na Siciliji nisem videla toliko umazanije na kupu, govorim o mestih, izven le-teh so Sicilijanci mojstri packarije in smeti.\u00a0 Sama stavbna dedi\u0161\u010dina brutalno razpada, cene gostinskih storitev pa gredo v nebo. Vsaj glede na kvaliteto storitve. Vsaj po najinem mnenju in glede na najine sicer\u0161nje izku\u0161nje.<\/p>\n

\"12
Ortigia, slika s spleta<\/figcaption><\/figure>\n

Dolgo sem si \u017eelela obiskati arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de iz gr\u0161ke dobe v\u00a0Parco Archeologico della Neapolis. To je, kot sledi iz imena, arheolo\u0161ki park, ki zdru\u017euje \u0161e kar obse\u017eno obmo\u010dje na katerem se je v gr\u0161ki dobi marsikaj zanimivega dogajalo. Zadeva je v resnici park in v bistvu zahteva solidno obutev, tudi za\u0161\u010dito pred soncem, pa tudi kak\u0161en prigrizek in pija\u010da nista odve\u010d. Z restavracijami si ni mo\u010d veliko pomagati, so na za\u010detku parka in tako slu\u017eijo predvsem trpe\u017enim, toaletni prostori pa na sredini. Opozorjena sva bila, da je audio guide v bistvu nujen, saj so tabelni napisi bolj skromni, osnovni. Ni problema z poslu\u0161anjem, res ne, sitno je bilo le to, da je bila za AG druga kolona v katero je bilo potrebno celo dvakrat, tudi za oddajo slu\u0161alk. Celokupno sva se na ne preve\u010d turisti\u010den dan v ne zares turisti\u010dnem terminu, ko ljudi res ni bilo veliko, v vseh treh vrstah na\u010dakala kar za dobro uro.<\/p>\n

\"\"
Sam park je v bistvu delno ostalina vrtov iz razli\u010dnih dob, kamnoloma \u0161e iz gr\u0161ke dobe in nekaterih zanimivosti z zgodbami.<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Tale del vrta, Afroditin ali pa tudi Venerin, je stra\u0161no prijetna sen\u010dna oaza.<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/p>\n

Arhimedova grobnica, ki sploh ni tam. Samo pol ure rabi\u0161, da sledi\u0161 znakom, na cilju pa povedo, da to ni to. Reakcija odvisna od utrujenosti in smisla za humor.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Anti\u010dni kamnolomi Sirakuz. Iz tega kamenja so zgrajene tako anti\u010dne kot kasneje srednjeve\u0161ke in baro\u010dne Sirakuze.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Slavno Dinizojevo uho. Nikakr\u0161ne veze nima z bogom vina in praznovanja. Skalni \u010dude\u017e je poimenoval\u00a0 Caravaggio in sicer po enem izmed anti\u010dnih tiranov, ki je dojel stopnjo sovra\u0161tva svojih podrejenih in varnostne sisteme izmojstril v paranojo. V jami je neverjetna akustika, vsak \u0161epet postane glas …<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\"
Fontana nad gr\u0161kim gledali\u0161\u010dem, anti\u010dni akvadukt, ki \u0161e vedno dela in prina\u0161a hladno, pitno vodo.<\/figcaption><\/figure>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Poleg fontane in nad gr\u0161kim gledali\u0161\u010dem so jame. Menda so neko\u010d \u017eiveli v njih ljudje. Mo\u017enosti je kar nekaj, od miti\u010dnih bitij do rudarjev ter delavcev v gledali\u0161\u010du … ki je v resnici prav sr\u010dkano. Vznemiril me je predvsem podatek, da v antiki ni bila navada, da se predstave odvijajo zve\u010der ali v mraku. Seveda, saj elektrike pa\u010d ni bilo. Tako se je predstave gledalo navadno kar dopoldan. Sonce je bilo, tudi na novembrski dan, za moje dojemanje brutalno. V glavo bi mi \u0161lo vse mo\u017eno, ne le tragedija. Res je tudi, da takratni Grki niso drame dojemali kot razvedrilo. Igre so bile del vzgoje duha, u\u010denja vrline. No, pa sem zasledila, da so za del publike, verjetno tisti, ki je veljal za bolj “tvornega” in dru\u017ebeno koristnega, obstajala sen\u010dila iz blaga, ki so naredila spremljanje igre bolj znosno. In verjetno tudi u\u010denje sploh mogo\u010de<\/p>\n

V parku sva bila kar dolgo, pa bi lahko bila \u0161e. \u010ce ima\u0161 \u010das, pravo vrsto radovednosti in poln nahrbtnik ali denarnico, se lahko ima\u0161 fino dobr\u0161en del dneva. Poleg ostalin preteklosti, je Park Neapolis tudi res park. Ima nekaj prav lu\u0161tnih zasadov grmi\u010devja in dreves in dosledno umanjkanje klopic ali podobnega. In dovolj znakov “no picnic”, da dojame\u0161, da ideja, ki se sicer ponuja sama po sebi, npr. kak\u0161en brio\u0161 ali pa kar pr\u0161ut s sirom, olivami in kozarcem vina ali vsaj espressom, ni v na\u010drtu aktivnosti s strani upravljalcev parka.<\/p>\n

Pobrala sva se v mesto, kar pomeni kak\u0161nih 10 minut vijuganja in zaviranja. Ortigia je stari del Sirakuz, tako da avtomobili ostanejo izven polotoka. Parkirnih mest je dovolj, vsaj izven resne sezone. Cena je kulturna, evro na uro, od \u0161tirih parkomatov na “na\u0161em” parkiri\u0161\u010du je delal eden. Smo se pa zato drug od drugega turisti u\u010dili, kaj je potrebno vtipkati, saj ho\u010de ma\u0161ina registrsko in sicer po pravilnem postopku.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Prelepi Duomo, cerkev zavetnice Sv. Lucije. Tipi\u010dna zgodba zgodovine in spomenik \u010dlove\u0161ki prakti\u010dnosti. Najprej je bil Atenin tempelj, nato kr\u0161\u010danska bazilika, potem mo\u0161eja in ponovno cerkev. Po potresu, ki je zru\u0161il veliko, ne pa vsega, je Duomo dobil baro\u010dno fasado. Cerkev je zame zelo posebna. Eno tistih sre\u010danj, ki te zaznamuje \u0161e potem, ko odide\u0161. Obiskali smo jo \u017ee pred leti in po “turisti\u010dno” opravili z njo. Si ogledali, poslikali, malo prebrali in \u0161li na sladoled. Tokrat sva \u0161la v Duomo po kosilu, kar je mnogo bolj\u0161a podlaga za kontemplacijo. Posebej, \u010de je kosilo tiste vrste, ki ga ni ni\u010d narobe pozabiti. Doumo je res poseben. Mene so o\u010darali predvsem stebri Ateninega sveti\u0161\u010da, ki sedaj nosijo streho Sv. Lucije. Tudi sama notranjost je tak\u0161en preplet zgodovine.<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Mnogi detajli so pravo veselje, ko se usede\u0161, konteplira\u0161, moli\u0161. In se po\u010dasi sprehodi\u0161, da ugotovi\u0161, da je cerkev res starodavna, da je res bogata z pomeni in skrivnostmi in da \u010disto res govori v odmevih magi\u010dnega jezika preteklosti. Stra\u0161no imam tudi rada tak\u0161ne detajle kot so tile na slikah. Eni nezemeljsko lu\u0161tni, drugi, \u010disto zraven pa brez meje brutalni. Kot je tudi \u017eivljenje, ko si ga\u00a0 upa\u0161 zares ogledati. Posebej nenavadna mi je ikonografija glav, ki gledajo od kjerkoli \u017ee. Malo grozljive, pa tako zelo mile …<\/p>\n

\"\"
Kosti Sv. Lucije.<\/figcaption><\/figure>\n

Srebrni kip Sv. Lucije vsako leto v procesiji prinesejo ven, ga po\u010dastijo ter se poklonijo. In slika na vratih Lucijine “ko\u010dije”. Sv. Lucijo v Sirakuzah in na Ortigii \u0161e vedno jemljejo zelo resno, tako so sve\u010dniki vedno polni kot tudi kle\u010dalnik pred relikviarijem. Sprevod je menda \u010daroben. Zame le v domi\u0161ljiji …<\/p>\n

\"\"
\u0160e en baro\u010dni biser Ortigie.<\/figcaption><\/figure>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Fontana Aretusa. \u0160e en misti\u010dni kraj Ortigie. Fontano je pri\u010darala boginja Artemis, ki je v bister izvir spremenila prelepo nimfo Aretuso. Le-tej je po doma\u010de “te\u017eil” pohotni re\u010dni bog Alpheus. Ker se mu ni dalo dopovedati, da ni za\u017eelen, ni \u0161lo druga\u010de kot da Aretusa postane izvir in mu tako ube\u017ei. Izvir Aretuse je napajal \u017eejne Sirakuze vrsto let in \u0161e danes ostaja kot prelepa ostalina preteklosti. Aretusin izvir je poln gosk in papirusa po katerem so Sirakuze v\u010dasih slovele in tudi danes je v Ortigii \u0161e nekaj solidno izvirnih delavnic, kjer lahko dobimo ali celo naredimo svoj “papir”. Da pa stvar z Aretuso in Alpheusom ni tako enostavna, pri\u010da nadaljevanje mitske zgodbe, ki pravi, da je izvir povezan z izvirom v mati\u010dni Gr\u010diji, \u010de se prav spomnim, na otoku Rodosu. Tako sta nimfa in re\u010dni bog ostala povezana, \u010deprav se mu Aretusa vedno znova izmuzne, izlije. Tako ali druga\u010de.<\/p>\n

Da popraviva okus Ortigie in Sirakuz sva se odlo\u010dila za son\u010dni zahod v Notu, To malo mestece smo \u017eeleli spoznati \u017ee ob na\u0161em prej\u0161njem izletu na Sicilijo, a se je soprog za volanom ustra\u0161il strjene kolone za vstop v mesto. Verjetno je bila to razumna odlo\u010ditev, \u017eelja po Notu pa je ostala.<\/p>\n

Noto je majhno, med hrib\u010dke postavljeno mesto. V bistvu je hecno, ker so hi\u0161e bolj ali manj skromne, delavsko obrtni\u0161ke. Imajo pa dve ali tri ulice prekrasnih baro\u010dnih pala\u010d. Slavni izbruh Etne 1669, je Noto tako kot Catanio v bistvu izni\u010dil. Kar ni naredil izbruh vulkana je dokon\u010dal potres. In ponudil prilo\u017enost za novo arhitekturno smer v kateri se da u\u017eivati na jugovzhodu Sicilije – Sicilijanski barok. To je vrsta baroka, ki poka\u017ee, kako lahko nekaj nadgradi samega sebe. Ko res ni ve\u010d kaj dati kam, sicilijanskemu baroku to uspe. Kot bi hi\u0161e plesale, se premikale v vsem mogo\u010dem “li\u0161pu”.\u00a0 Pa vendar skladno, v izjemnih proporcih. Stoj in glej ter pozabi na Le Corbusierja in podobne dolgo\u010dasne\u017ee. \u010ce \u017eeli\u0161 do\u017eiveti nasprotje modernizma, je to mogo\u010de lahko sicilijanski barok.<\/p>\n

\"Noto,<\/p>\n

Najlep\u0161i, najbolj drzen in najbolj igriv je verjetno ravno v Notu. Ve\u010dino mesta so “mali” ljudje samo postavili na novo in je sicilijansko natla\u010den in prijazen. Plemi\u0161ke in bogate poljedelske dru\u017eine pa so si privo\u0161\u010dile dvorce v novi baro\u010dni modi. Komplicirali niso in so za gradbeni material uporabili pe\u0161\u010denjak in kamnolomov za vogalom. Nastale so predrzno lepe in igrive stavbe, ki presene\u010dajo ob vsakem pogledu. Ne\u017eno rumeni pe\u0161\u010denjak ljubi son\u010dne zahode, ki celotna mesta posujejo z zlatim prahom. In to “ki\u010darijo” sva si \u0161la ogledovat. Soprog sicer bolj zato, ker je bilo to mnogo la\u017eje kot me prepri\u010dati, da ne bi. Moja argumentacija je bila neprebojna. “Saj ne bova ve\u010d hodila na ta konec” in “pa tako sem si \u017eelela,” ter ultimativni\u00a0 “saj se peljeva mimo in \u017ee zadnji\u010d nisi hotel.” Pristala sva v ve\u010dernem s soncem pozla\u010denem Notu.<\/p>\n

\"Noto:<<\/p>\n

Sprehodila sva se po glavni promenadni ulici. V bistvu je samo ena. \u0160e dve vzporedni sta podobni in dve pre\u010dni, po tem smo v osnovnem mestu, ki je tudi nadvse prijetno a ni ve\u010d sicilijanski igrivi impozantno brezsramni barok. Notranjost katedrale je malo bolj umirjena, a \u0161e vedno nadvse prijazna.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Mestna hi\u0161a je odprta za obiskovalce, strop dvorane tako \u010deden, da si te\u017eko predstavljam, da med sejami gleda\u0161 \u017eupana. Razen, \u010de ni prav sicilijansko \u0161armanten. Grb Nota, na spodnji slikici, pa barok nadgrajuje \u0161e z zlatom in rde\u010do barvo. Pa orel, seveda.<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

O\u010ditno je, da je bil Noto neko\u010d bogato, zelo bogato mesto. Kot skoraj\u00a0 povsod drugje, se vedno znova \u010dudim, kako so bili v preteklosti pode\u017eelski kraji pomembni in premo\u017eni. Ne nujno samo mesta, pogosto sploh ne, saj v mestih ni bilo fino \u017eiveti. Tak\u0161ni napol kraji kot je Noto pa so ponujali vse, kar \u0161teje. Dovolj ljudi, da se lahko kaj po\u010dne in ogleduje, hkrati pa brez prenatrpanosti in umazanije. Noto ima \u0161e en prese\u017eek, menda najbolj\u0161i sladoled na svetu! Kako to dolo\u010dijo ali se dogovorijo mi sploh ni jasno, a tako se pi\u0161e in \u010de si \u017ee v Notu … Soprog ni popustil v svojemu mnenju, da se z otro\u0161tvom preneha tudi s sladoledom, sama pa sem hotela biti dele\u017ena tega prese\u017eka. Sicer nisem kak\u0161na ljubiteljica sladoleda, res ne. Verjetno bi lahko pre\u017eivela svojo ero brez naslednjega posku\u0161a. A, \u010de sem \u017ee tam …<\/p>\n

\"Corrado<\/p>\n

Lokal je prav ni\u010d posebno opazen ali poseben. Stra\u0161no v\u0161e\u010d mi je tak\u0161na realnost, svetovno mojstrstvo v najbolj obi\u010dajni stavbi na ulici. Lon\u010dek pistacijevega sladoleda je res razveselil moje \u010dute. Bil je resni\u010dno dober, slasten. Za sladoled. \u0160e bolj mi je bil v\u0161e\u010d sprehod po Notu. Ravno prav dolga ulica, da je prijetno in ne tako dolga, da bi bilo \u017ee mu\u010dno. Nekaj malega trgovin, ravno toliko, da so \u0161e zanimive in se ne nasiti\u0161 in naveli\u010da\u0161. Tudi ravno prav ljudi, da se ne po\u010duti\u0161 kot \u010dudak in ne toliko, da bi hodili drug po drugem. Noto, tudi no\u010dni je pustil prijeten okus sicilijanske le\u017eerne rado\u017eivosti, cepljene z nekaj baro\u010dnega razko\u0161ja.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Noto, se vidimo \u0161e kdaj.<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sirakuze so anti\u010dno mesto, \u0161e pred na\u0161im \u0161tetjem. Izredno pomembno v svojem \u010dasu, takrat v velikosti Aten. Arhimed je eden bolj znanih Siraku\u017eanov, matematik, v bistvu pa voja\u0161ki in\u017eenir. Njegovi izumi so mo\u010dno pripomogli voja\u0161kim zmagam Sirakuz, pa tudi obrambi. Rojen v Sirakuzah, kjer je tudi celo \u017eivljenje deloval. Njegovi izumi so mo\u010dno pripomogli, da […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1608,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[16],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/825"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=825"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/825\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1610,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/825\/revisions\/1610"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1608"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=825"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=825"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=825"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}