{"id":834,"date":"2022-11-05T10:04:02","date_gmt":"2022-11-05T10:04:02","guid":{"rendered":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=834"},"modified":"2023-08-23T14:51:54","modified_gmt":"2023-08-23T14:51:54","slug":"magna-graecia-7-villa-romana-del-casalle-nenavadni-casi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/?p=834","title":{"rendered":"7. del – Villa Romana Del Casalle, nenavadni \u010dasi"},"content":{"rendered":"

Zadnji dan Sicilije. Zjutraj sva se zbudila na obali Porto Empedokla in pila kavo na terasi ob godrnjanju valov. In klepetala, da bova \u010dez 24 ur v slu\u017ebi. Te besede pi\u0161em na letalu, ki me bo \u010dez dobro uro dostavilo v Benetke. Na\u0161a “piksna” je popolnoma polna, ni praznega sede\u017ea, ve\u010dina je boarding pass kazala na telefonih. Hkrati pa sem danes u\u017eivala v ogledovanju rimskih anti\u010dnih mojstrovin v Villi Romani Dell Casalle.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Villa Romana Dell Casalle je v hribih, takole smo se sre\u010devali ob poti. Seveda smo \u010dakali in to v miru, saj se ovc pa\u010d ne priganja ali preganja. Kak\u0161en pa bo sir ali pe\u010denka, \u010de bo ovca pod stresom?<\/p>\n

\"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Najprej sva nameravala kupiti vstopnice. To pomeni dese evrov na osebo in sva kar razmi\u0161ljala ali je vredno. Pa sva imela “sre\u010do”. Prva nedelja v mesecu in vstop prost. Kar pomeni midva in \u0161e vsi drugi. Hodili smo v kolonici, se stiskali, malo prerivali, skupinsko \u010dudili, nekateri trpeli v vsej tej gne\u010di. In seveda se je klepetalo in govorilo. Soprog se je pridu\u0161al, da z veseljem pla\u010da, \u010de bi le utihnili. Pa sva malo pohitela. Videti je bilo, da prehitevava. Ko so ugotovili, da se najin permesso ne sli\u0161i sicilijansko, so se le \u0161e \u010dudili in naju spustili naprej … Villa Romana je bila luksuzna lovska vila. Polna je \u010dudovitih talnih mozaikov, v bistvu so kot stripi ali pa navodila, kako se stvari delajo. Lov. Ali pa ljubezen …<\/p>\n

\"\"
Prve podobe lepotic v bikinkah, da ne bo kdo trosil neumnosti, da so jih izumili v 50 letih prej\u0161njega stoletja … Mozaiki so iz obdobja Rimljanov.<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/p>\n

\"\"
Zvo\u010dne spremljava na letali\u0161\u010du v Catanii. Klavir in povabilo k igranju. Kdorkoli in karkoli. Bilo je \u010dudovito, vse mojstrice in mojstri so nam polep\u0161ali \u010dakanje.<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Na\u0161a piksna \u010daka.<\/figcaption><\/figure>\n

Sicilija ni razo\u010darala. Vse kot sva pri\u010dakovala. V nasprotju s stereotipi – varno, nih\u010de nama ni vzel ni\u010d, \u010detudi sva bila v\u010dasih spro\u0161\u010dena. Ve\u010dina avtomobilov obtol\u010denih, to je res. Bolj zato, ker je v mestih res vse bolj ozko, hitrosti pa dinami\u010dne. Resnih nesre\u010d malo, divja se ne. Hupa se uporablja kot komunikacijsko sredstvo. Hiter hupek pomeni “tu sem, glej”, dolgi hup pa, da si nekaj zamo\u010dil. V najinem primeru, da sva po\u010dasna. Ljudje so prijazni, te ne pustijo pri miru. \u010ce si videti izgubljen, se bo sigurno nekdo ukvarjal s teboj in re\u0161il problem. Kakr\u0161enkoli \u017ee. Znanje jezika za to ni potrebno. Tako smo v\u010dasih tudi po \u0161tirje in v treh jezikih razpredali kateri sir je primeren za Pasto ala Norma, \u010de no\u010de\u0161 kupiti pol kile sicer idealne slane starane ricotte. \u0160e najbolj sitni so turisti\u010dni delavci, ob njih res dojame\u0161, da nisi ni\u010d drugega kot pla\u010dilna kartica. Izogibala sva se jim na polno. Napolnila baterije, se poklonila starim, ciao Sicilija, ce vidiamo!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zadnji dan Sicilije. Zjutraj sva se zbudila na obali Porto Empedokla in pila kavo na terasi ob godrnjanju valov. In klepetala, da bova \u010dez 24 ur v slu\u017ebi. Te besede pi\u0161em na letalu, ki me bo \u010dez dobro uro dostavilo v Benetke. Na\u0161a “piksna” je popolnoma polna, ni praznega sede\u017ea, ve\u010dina je boarding pass kazala […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1032,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[16],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/834"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=834"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/834\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1653,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/834\/revisions\/1653"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=834"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=834"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=834"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}