Leto\u0161njo jesen je marsikatero \u0161olo zaznamovalo pomanjkanje kadra. Ne le tistih u\u010diteljic in u\u010diteljev, ki jih je \u017ee nekaj let bolj malo. Mislim na u\u010diteljice, katerih do sedaj ni manjkalo. V naslovu ne spra\u0161ujem, kje so mo\u0161ki kolegi. Ti so, kot skupina, od\u0161li \u017ee pred leti, na \u0161olah (predvsem osnovnih) ostaja le \u0161e za prgi\u0161\u010de manj\u0161ine. Ni\u010d posebnega tudi ne bi bilo, \u010de bi razmi\u0161ljali o ra\u010dunalni\u010darjih, ki so \u017ee leta eksoti\u010dna vrsta, pa tudi na notori\u010dno pomanjkanje matematikov, fizikov in tehnikov smo se kar navadili.<\/p>\n
Leto\u0161njo jesen je zaznamovalo pomanjkanje kadrov, ki niso bili tako hud problem ali pa jih je bilo celo skorajda preve\u010d. Tako ne bom razpredala o u\u010diteljicah razrednega pouka, slavistkah in vseh drugih, ki jih sicer ni bilo ravno \u00bbna izvoli\u00ab, a se je nekako \u0161e kak\u0161na na\u0161la za ob\u010dutek izbire. Umanjkanje le-teh ni toliko presenetilo. Meni osebno je bilo nadvse zanimivo izginjanje svetovalnega kadra in praznjenje svetovalnih slu\u017eb. Ta del \u0161olskega kolektiva je bil \u017ee nekaj let izrazito najbolj deplasiran, najmanj strokovno cenjen in imel je absolutno najslab\u0161e delovne pogoje (\u010de mi ne verjamete, poglejte po zakonu predpisane naloge svetovalne slu\u017ebe in pogodbe o zaposlitvi). Tako je seveda popolnoma logi\u010dno, da se je iz teh delovnih mest umaknil, kdorkoli se je lahko. Pa je vseeno nekako \u0161lo, saj so fakultete \u0161e vedno \u00bbbruhale\u00ab mlade magistre, ki so bile vsaj nekaj let pripravljene slu\u017eiti tlako v svetovalni slu\u017ebi, skupaj z nekaterimi \u00bbstarimi ma\u010dkami\u00ab, ki so dovolj pogruntale sistem, da so nekako pre\u017eivele.<\/p>\n
Sedaj pa so se \u0161e ta mesta za\u010dela prazniti. Mogo\u010de smo res pri\u0161li do to\u010dke, ko bomo morali sprejeti, da ljudje, predvsem mladi, preprosto no\u010dejo ve\u010d delati v \u0161oli. Ko sem o zaposlitvi v \u0161oli povpra\u0161ala leto\u0161njo skupino \u0161tudentk, s katerimi sodelujem na vajah, je bilo jasno, da o zaposlitvi v \u0161oli razmi\u0161lja manj\u0161ina, nekako petina letnika. Pa \u0161e mnoge od teh zaradi zelo prozai\u010dnih in prakti\u010dnih razlogov. Druga\u010de pa \u0161ola predstavlja bolj ali manj zadnjo re\u0161itev. \u010ce ne bo drugih mo\u017enosti.<\/p>\n
Ko bijemo plat zvona, je morda vseeno smiselno postaviti vpra\u0161anje, kaj je narobe. Zakaj ljudje no\u010dejo delati z otroki? Sicer je Einstein rekel, da so ljudje z vpra\u0161anji bolj zanimivi kot tisti z odgovori, a bom vseeno tvegala s tem, da me imate za dolgo\u010dasno in bom poskusila poiskati tudi odgovore.<\/p>\n
Prvi odgovor, ki ga opa\u017eam, so seveda mnogo bolje pla\u010dana delovna mesta izven \u0161ole za tiste u\u010ditelje, katerih izobrazba to omogo\u010da. Tako je iz \u0161ol logi\u010dno od\u0161lo mnogo matemati\u010dno, tehni\u0161ko in ra\u010dunalni\u0161ko usposobljenega kadra. Ravno tako \u0161portniki. Mnogi izmed omenjenih so mo\u0161ki.<\/p>\n
Ni pa denar vse, sploh \u010de razlike niso velike. Najve\u010dji del ljudi, ki so po izobrazbi u\u010ditelji, ne gre na mnogo bolje pla\u010dana delovna mesta. Ostanejo pribli\u017eno na istem ali pa celo bolj ali manj mirno delajo za manj denarja. K temu je mnogo pripomogel tudi abotni sistem napredovanj, ki dosledno prote\u017eira starej\u0161e u\u010ditelje in zapira mo\u017enosti mlaj\u0161im. Razlike v pla\u010dah pa so nepredstavljive in nesprejemljive. Sploh v lu\u010di realnosti mo\u017enosti pridobivanja strokovnih nazivov nekdaj in sedaj. Tudi sicer je skrb za starej\u0161e kolegice in kolege dosledno oblikovana \u00bbsolidarnostno\u00ab. Kar pomeni, da stoji na dodatnem delu mlaj\u0161ih in tako predstavlja stalen vir slabe volje in konfliktov. Gre razlog za dosledno staranje \u0161olskih kolektivov iskati tu?<\/p>\n
Finan\u010dna shema pla\u010d nedvomno ne motivira mladih, \u0161e huje pa je verjetno z zgoraj \u017ee nakazanim ob\u010dutkom nekompetentnosti in nemo\u010di. Prva stvar, ki jo opa\u017eam zadnje desetletje, je uspe\u0161nost pedago\u0161kih \u0161tudijskih programov pri tem, da \u0161tudente kar se le da skromno pripravijo na izzive dela v \u0161oli. Za to so se akademiki izvrstno pripravili in usposobili. Kar se le da malo jih je kadarkoli od blizu videlo \u0161olo, kaj \u0161ele, kako resni\u010dno izgleda delo v razredih. Kar se le da malo jih je kadarkoli resni\u010dno naredilo kak\u0161no pripravo in jo realiziralo. Lahko je pou\u010devati v\u0161e\u010dno didakti\u010dno shemo, ki ni bila nikdar resno preizku\u0161ena. Slovenska akademska srenja je tudi v vrednotnem smislu dokaj enotna pri v\u0161e\u010dnosti konceptov enakosti, inkluzije, feminizma, strpnosti, multikulturnosti … in kar je \u0161e takega. Z implementacijo omenjenega pa si ne bi mazali rok. In tako dobimo kup \u0161tudentk, ki \u017ee pri prvih stikih s \u0161olo ugotovijo, da preprosto ne gre. Da ni tako, kot govorijo v predavalnicah. In \u010de katera narobe razume akademske manire in kaj vpra\u0161a, z odgovorom nemudoma dobi nadvse ustrezen in za\u017eelen ob\u010dutek, da ona ne razume in ne zna ter da naj se \u0161e malo izobra\u017euje. V pravo smer seveda.<\/p>\n
Vem, da sem cini\u010dna, pa se bojim, da imam prav. Zgoraj omenjeni mehanizem je mogo\u010de celo odgovoren za slabo voljo ali pa umik mnogih \u017ee prekaljenih pedagogov, ki zadnja desetletja ob kakr\u0161nemkoli opozorilu, da nekaj ni v redu, dobijo izobra\u017eevanje. \u017de v eni prej\u0161njih kolumn sem zapisala, kako \u017ealjivo je to. Da misel nestrinjanja opredeli\u0161 kot dokaz neadekvatnosti. V tem smislu je \u0161olska oblast dosledno \u017ealjiva. Zadnja leta se nagibam k mnenju, da je edino izobra\u017eevanje, ki bi ga slovensko u\u010diteljstvo res potrebovalo, intervizijsko usposabljanje k avtonomnemu mi\u0161ljenju in delovanju. Torej, trening razumnega upora.<\/p>\n
Mogo\u010de pa se v bistvu to \u017ee dogaja. Tako kot \u017ee kar dolgo zdravniki, zadnja leta socialni delavci, pa pred tem policisti in vojaki, se o\u010ditno sedaj za\u010denjamo umikati tudi u\u010ditelji. Verjetno je prav tako. \u010ce te dru\u017eba na tako mnogih ravneh ne ceni, je prav, da se umakne\u0161. Tako ali druga\u010de. Vem, da nas mnogi otroci in star\u0161i cenijo in spo\u0161tujejo na\u0161e delo. A to na \u017ealost nima nikakr\u0161nega resnega vpliva na odnos oblasti do u\u010diteljske realnosti. Vsi tudi vemo, da so stavke v zgoraj omenjenih poklicih posmeh vsem udele\u017eenim. Samo nam samim naredijo \u0161e ve\u010d dela, slaba volja na\u0161e klientele pa spet pade na nas. Mogo\u010de bo zaradi \u00bbstavke\u00ab, kakr\u0161na se dogaja sedaj, glava kon\u010dno bolela tudi koga od tistih, ki si to zaslu\u017eijo. Ki so na mestih odlo\u010danja \u017ee desetletja in so torej soustvarjali slab sistem. Kolikor moja pamet razume, so ne samo zaslu\u017eni, temve\u010d tudi soodgovorni, krivi. In nedvomno niti kan\u010dek ne verjamem v mo\u017enost, da bodo isti konkretni ljudje v istih konkretnih tak\u0161nih in druga\u010dnih slu\u017ebah potegnili ta voz iz blata. Tudi popolnoma vseeno je, \u010de so mislili in \u017eeleli dobro. Delovnemu slovenskemu \u010dloveku je \u017ee od nekdaj jasen pregovor, da je tudi pot v pekel lahko tlakovana z dobrimi nameni. Ni va\u017eno, kaj sem hotela, va\u017eno, je, kaj sem naredila. Ne, kaj sem govorila, temve\u010d, kaj sem povedala.<\/p>\n
Tudi trenutni oblasti ne zaupam ni\u010d bolj. Takoj ko se za\u010dne birokratski govor o dele\u017enikih in splo\u0161nem dobrem, se sli\u0161i ego postmodernisti\u010dnega relativizma, ki nas je pripeljal na to\u010dko, kjer smo. Tako ima mogo\u010de prav krasna u\u010diteljica, ki ji do upokojitve manjka cca. 8 let, kar preve\u010d, da bi jih \u00bbodhibernirala\u00ab, in pravi, da bo verjetno raje kak\u0161no leto na bolni\u0161ki. Ker je izgorela, v bistvu verjetno depresivna. Ker ima dovolj do sistema in star\u0161ev servilnih ravnateljev, neotesanih star\u0161ev in razpu\u0161\u010denih otrok. Ker kri\u010danje ni igra, zmerjanje pa ne svoboda govora.<\/p>\n
Mogo\u010de, samo mogo\u010de, bo takrat, ko bodo v \u0161olah ostali prete\u017eno samo otroci, star\u0161i in vodstvo, kdo pomislil, da tako ne gre. Kot ni zdravstvenega doma brez zdravnikov in CSD-ja brez socialnih delavcev. In ni vojske, ki bi nas branila, brez vojakov in so policijski avtomobili brez policistov samo za \u00bbokras\u00ab. Tako tudi \u0161ole brez u\u010diteljev ne more biti. Ali pa\u010d? Vsakemu otroku tablico in posnet program. Je to na\u010drt?<\/p>\n
Oblast se mo\u010dno trudi, da do tega pride kar se le da hitro. Posku\u0161am biti po\u0161tena, a res ne najdem nobenega ukrepa, ki bi vsaj pribli\u017eno kazal re\u0161itev. Da bi npr. prenehali z diktaturo ocen, ki so sedaj edini kriterij napredovanja po izobra\u017eevalni vertikali in so popolnoma degradirale znanje? Ali pa prenehali z neskon\u010dno za\u0161\u010dito neotesanih ter nasilnih u\u010dencev in star\u0161ev, ki jim, da lahko opravi\u010dujemo njihovo ravnanje, nalepimo opredelitev \u00bbne zmore\u00ab. Ali pa z anomalijo iLDN, ki nam je prinesla samo mno\u017eico dodatnega izpolnjevanja in vrednotenja ter popolnoma razgradila u\u010diteljevo voljo do dela.<\/p>\n
Tole novoletno kolumno bom zaklju\u010dila z upanjem. Ne, da bo bolje v \u0161oli, to se mi zdi plehko in ne verjamem, da se bo kaj kmalu zgodilo. Zaklju\u010dila jo bom z znanim citatom Sv. Fran\u010di\u0161ka, za katerega pravijo, da je tudi blizu stoicizmu. To pa nam zna priti prav. Torej:<\/p>\n
\u00bbO Bog, daj mi mo\u010d, da sprejmem tisto, kar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim, in daj mi modrost, da lo\u010dim to dvoje!\u00ab<\/p>\n
Vsem nam \u017eelim, da ohranimo voljo, ljubezen, nasmeh. Ker imamo do tega pravico. Ter, da delamo dobro, in sicer zato, ker je tako prav. In u\u010dimo in nau\u010dimo otroke kaj koristnega, ker jim to pripada. \u010ce nam to ni omogo\u010deno v \u0161oli, pa kjerkoli drugje. \u0160e vedno nam ostane mo\u017enost, da gojimo maline in sadimo krompir. Glede na na\u0161o pripravljenost na strokovno delo in delavnost, ne dvomim, da bo \u0161lo izvrstno. Ko se bo \u0161olska oblast zresnila, pa bomo sneli rokavice, vzeli v roke krede in otroke res \u010desa nau\u010dili. Z veseljem!<\/p>\n
Kolumna je bila objavljena v reviji Didakta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leto\u0161njo jesen je marsikatero \u0161olo zaznamovalo pomanjkanje kadra. Ne le tistih u\u010diteljic in u\u010diteljev, ki jih je \u017ee nekaj let bolj malo. Mislim na u\u010diteljice, katerih do sedaj ni manjkalo. V naslovu ne spra\u0161ujem, kje so mo\u0161ki kolegi. Ti so, kot skupina, od\u0161li \u017ee pred leti, na \u0161olah (predvsem osnovnih) ostaja le \u0161e za prgi\u0161\u010de […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1688,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[7],"tags":[],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/936"}],"collection":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=936"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/936\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1689,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/936\/revisions\/1689"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1688"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=936"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=936"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/archive.darja-barboricvesel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=936"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}