Še ena iz zakladnice slovenske književnosti Miran Jarc – Novo mesto; zgodba gimnazijcev med 1914 in 1918. Mladost, vrednote, strahovi. Gimnazijcev v romanu nikakor ne bi mogla imenovati otroci. Kot verjetno tudi današnjih ne. Še en cukrček iz romana: “Kako mrzim fanatike in spreobračalce sveta! Taki ljudje se mi zdijo zdaj otročji, zdaj pa spet neverjetno zlobni in tesno mi je ob njih. Zares svobodni so strpljivi in izsevajo vedro toploto in se izogibajo vsem ostrinam in nevarnim križiščem, kakor da nosijo v sebi že od vekov neko globoko in temno spoznanje, da se življenje ohranja in razvija samo zakonito, ne pa v skokih.” Hvala, Miran Jarc, prilagam za vse, ki čutite sumničavost do revolucij vseh vrst. In imate v sebi še kanec vere v misel, da najstniki niso otroci.
