Zadnje dni sem prebirala misli o maščevanju. Vrhunsko čtivo za vse, ki kdaj pa kdaj opazite krivice in čutite potrebo po tem, da se stvari poravnajo. Pa da človek kaj naredi, mimo jadikovanja, seveda. Ker je svet včasih huda sitnost in zbirka krivic. Ljudje pa sploh.
Pisatelja sta mojstra, tako misli kot besede in knjigi nista niti plehki niti korektni. Polni iskrivih misli in humorja. Tako me je posebej očaral naš Kolar in njegovo potapljanje Islandije. Po moje se tokrat Jonasson preprosto ne more primerjati. Torej, kaj storiti, ko smo razžaljeni, prizadeti, ogoljufani … ? In preden se potrudimo z odpuščanjem in preseganjem zamer? Za to poletje predlagam užitek ob sladkem maščevanju in potapljanju celotnih otokov. In seveda, konec je dober, saj dokler ni dobro, ni konec.
