Danes nam je spet vroče in smo šli na Poliminio slapove. Mladinci so ponovno skakali v mrzlo vodo. Tudi jaz, osvežitev pač paše. Google earth nas je zafrkaval na polno, peljali smo se po lokalnih cestah, ki so se spremenile v kozje steze in na koncu izginile. Postale del sušne grške hribovske pokrajine. Ker resno jemljemo naša avtomobila, smo odnehali, se namučili z obračanjem, podvozji pa sta ostali celi. Pa smo sledili navodilom na drugem telefonu in prišli na “uradno” cesto, ki se je ravno tako končala kot kolovoz. Neizmerno prašen. Mladinci so potrpežljivo sledili, ne vem ali iz zaupanja ali resignacije, ki pride z 37 stopinj v senci. Kar smo dobili je na slikah.
Je pa res neverjetno, da Grčija da takšne ekstreme. Po nekaj korakih globoko v sotesko sušne pokrajine, te pričaka skorajda karibski raj. Tolmuni, palme, cvetje, slapovi. Nobene vstopnine in povsod lahko lezeš v vodo. Kar smo tudi počeli. Tolmun za tolmunom, se čudili kamnom in rakom. Splezali smo povsod, na koncu še v dodaten “bazen” divji, neobljuden. Malo me je skrbelo, da bo vse ok, res ni bilo več steze, ampak plezarija. Na Gorenjskem nas ne bi spustili niti blizu, grška logika pa očitno razume osebno odgovornost drugače. Če rineš, pa daj, zaradi tega se v Atenah res ne bodo sekirali in nekaj urejali … Nesreč pa v resnici niti ni. Tudi mi smo kopanje zaključili celi in nadvse zadovoljni
!
