Potovanja so presečenja. Zbudila sva se v deževno jutro. Pa pihalo je in malo grmelo. V najini hiši je elektrika odpovedala sodelovanje. Res ni bilo tako hudo, a lastnik je povedal, da je bilo kar neurje. Ok, kakor rečete. Res se je morje malo razigrano in uspela sva se zmočiti. Še najbolj zanimiva je bila misel, da brez elektrike v bistvu ne moreva iz hiše. Najina hiša je čisto na obali, sanjala sem, da bom s terase stopila na mivko in pobožala morje. Realno moram čez dvojna zaklenjena vrata, tudi avto je na zaklenjenem dvorišču. Ko sem se z lastnikom šalila, da je hiša kot Alcatraz, sem dobila gostobesedno razlago, da je blizu Lampedusa, pa migranti, ki iščejo bolj osamljene posesti … Zato pač ključavnice in res vse hiše jih imajo. Razpredati o varovanju Cose Nostre pa si nisem več upala. O mafiji tu ne govorijo veliko in nikoli grdo. Navadno predvsem v smislu, da mi pač ne razumemo. Veliko slabega pa se sliši o vsem italijanskem severno od Neaplja. Občutek je, da je srednja in severna Italija absolutni in nedvoumni krivec celotnega asortimana sicilijanskih sitnosti. Ki jih sploh ni bilo do združitve z Italijo in niti ni bila združitev, ampak bolj zavojevanje.
Ko se je vreme malo civiliziralo sva se napotila še na zadnjo zanimivost najinega načrta. Zadnji dan sva se namenila malo sprehoditi po Portu Empedokle, popoldan pa počivati, dobro jesti in spakirati. Porto Empedokle je mali kraj ob morju. Res nič posebnega. Razen … seveda ima fascinantno zgodovino, je pristanišče Agrakasa, od tu so se ladje razpršile vse naokoli. V resnici bolj ali manj do Grčije, a vseeno. Danes pa je Porto Empedokle v bistvu Vigata. Na jugu Sicilije je prisotna huda obsesija, imenovana Commismario Montalbano. Avtor kriminalk je domačin iz Porto Empedokla, Andrea Camilleri. Lokacije zgodb je pomešal med seboj, izmislil si je nova imena in tako bralci knjig ter gledalci serije kar naprej iščemo Vigato, Monteluso, … in vedno imaš malo prav in malo lahko še iščeš.
Camillieri pa ni edini literarni junak Porto Empedokla. Res je najbolj znan, a največji je Luigi Pirandello. Nobelovec, rojen v bližini, v vasi imenovani Caos. Tam je danes njegova rojstna hiša preurejena v muzej.
Dve “literarni klopici” in pension Pirandello.
Camillieri vsepovsod. Junak Porta Empedocle – Andrea Camillierri. Avtor Komisarja Montalbana. Porto Empedokle je Camillierijevo rojstno in naj bi bila komisarjeva Vigata. Menda so hoteli mesto celo preimenovati v Vigato, pa se je celo Camillieri uprl. Saj je Empedokles res večji …
Še nakremženo morje ob poslavljanju … se še vidimo Porto Empedokle.
